Brez sramu in odgovornosti

Kolumnist Nova24TV Davorin Kopše.

V nizu nesmislov s ciljem rušenja vlade so zdaj na repertoarju tudi očitki o slabem komuniciranju vlade. Ker je covid-19 vse bolj prisoten med prebivalstvom in ni več mogoče zanikati te nevarnosti, so levičarji začeli v svojem slogu iskati rešitve. Oni bi epidemijo ustavili tako, da bi zamenjali glavnega vladnega govorca Jelka Kacina in direktorja Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja Milana Kreka. Oba sta po njihovem problem, ker ne znata komunicirati. Včasih namreč pride do različnih stališč med posameznimi komentatorji, ki so drugačna od tistih, ki jih pošilja v eter Jelko Kacin. Ob tem kritiki zanemarjajo dejstvo, da je Jelko Kacin uraden govorec vlade, kar pomeni, da so njegove izjave pač uradna stališča vlade in se ne razlikujejo od vladne strokovne skupine za covid-19. Množične kršitve odlokov vlade, ki se najbolj manifestirajo na ljubljanskih ulicah, ko se ob petkih zbirajo protestniki, za to isto kritično opozicijo še vedno niso noben problem.

Slovenija ni edina država na svetu, kjer se virus širi hitreje od pričakovanj strokovnjakov. Praktično povsod po svetu padajo rekordi registriranih okužb. Slovenija pri tem ni izjema, pozornost pritegne nekaj drugega. V Sloveniji te dni beležimo okrog štiristo okužb dnevno, kar je vsekakor slovenski rekord, treba pa ga je obravnavati v kontekstu ocene in primerjave s stanjem in razmerami spomladi.

Predstavljajmo si, da bi marca na oblasti ostala Šarčeva vlada, na čelu Nacionalnega instituta za varovanje zdravja (NIJZ) pa Nina Pirnat. Tista stroka, ki jo zdaj nekateri kličejo nazaj, je do zadnjega dne trdila, da koronavirus ni nič zelo nevarnega. Trdili so, da lahko virus omejimo s kašljanjem v rokav in umivanjem rok in da ni nobenih razlogov za omejevanje javnega življenja. Objavili so, da lahko tisti, ki so se vrnili z okuženih območij gredo mirno v službo, če ne čutijo znakov obolelosti. Na nacionalnem institutu so celo zdravnikom, ki so bili na najbolj okuženih območjih Italije, na izrecno vprašanje, ali lahko gredo v službo odgovorili z da. Vemo, da so ti zdravniki v pretežni meri vnesli virus v domove za ostarele, kjer je bilo kasneje najhuje. Ta ista »stroka« zdaj trdi, da bi virus omejila z zamenjavo Jelka Kacina in Milana Kreka.

Marca je vajeti prevzela nova vlada in nastavila novo vodstvo NIJZ. Z novimi ekipami je bila Slovenija med najuspešnejšimi pri zajezitvi virusa. Če takrat Slovenija ne bi bila tako uspešna, danes zagotovo ne bi govorili o rekordih. Strokovnjaki so ocenili, da bi imeli brez ukrepov aktualne vlade v prvem valu čez tisoč okužb dnevno, kar pomeni, da sedanjih štiristo okužb v Sloveniji ne bi bil nikakršen rekord. Področje problema širjenja epidemije ne sme biti bojno polje političnega obračunavanja in skrajni čas je, da stopimo skupaj, saj virus prenašajo tako tisti, ki so politično opredeljeni levo, kot tisti, ki so politično opredeljeni desno. Tudi na levici se bodo morali začeti zavedati, da covid-19 ni prehladno obolenje krofov v Šarčevi kuhinji, ampak je resen virus, ki povzroča epidemijo in pandemijo, izpad delovne sile, zaprtje šol, polnjenje bolnišnic in smrti.

Tehnični Jože Damijan
S pojavom Jožeta Damjana v slovenski politični prostor vsebinsko nismo dobili nič novega. Še naprej ostaja edina vsebina prizadevanj onemogočanje dela vlade in neizmerno sovraštvo do Janeza Janše. Ker ne želijo slišati resnice o sebi, obsojajo v stilu očitkov, da jih napada in da je žaljiv, da si vse živo podreja in podobne neumnosti. V zadnjem času ni več moteča le resnica o njih in njihovi nesposobnosti, ampak jih motijo tudi objave o delu in uspehih aktualne vlade, kar jih spravlja v obup.

Razglašanje nove koalicije s tehničnim mandatarjem, še preden so akterji med seboj dogovorjeni, kaže na živčno vojno in nestrpnost tistih, ki mislijo, da jim oblast pripada, čeprav na volitvah tega ne potrjujejo. Sam Damijan, ki se je ponudil za mandatarja, je že nekaj dni po tej perverzni ideji izjavil, da bi mesto mandatarja prepustil tudi komu drugemu. Poleg tega, da je politični padalec, ne premore konsistentnega stališča niti do samega sebe. To smo že videli, ko je Marjan Šarec najprej na silo sedel na premierski stolček, potem pa ga je strahopetno zapustil, ko se je sramotno odločil vreči puško v koruzo.

Koalicija ustavnega loka bi med deset najuspešnejših
V nekem nagovoru predsednika vlade Janeza Janše smo lahko slišali, da si vlada želi Slovenijo uvrstiti med petnajst neuspešnejših držav na svetu. V hlastanju za pozornostjo so Socialni demokrati v svoj program takoj uvrstili točko, kjer obljubljajo, da bodo Slovenijo pripeljali med deset najuspešnejših držav. Tanja Fajon si je po sobotnem kongresu Socialnih demokratov, kjer je bila izvoljena za predsednico celo privoščila izjavo, da bo Slovenijo med deset najbolj razvitih držav popeljala s svojo žensko energijo. Naj mi ženske oprostijo (sicer pa so pogosto tudi same istega mnenja), zelo jih spoštujem in jih imam rad, ampak te zlorabe poudarjanja ženskih lastnosti pa mi gredo že pošteno v želodec in so tik pred tem, da se poženejo kvišku in skozi grlo na plano. Ko ni energije, ni idej in ni sposobnosti, je zatekanje k floskulam res že en sam navaden cirkus. Na eni strani zanikanje spolov in zagotavljanje, da spol pri uspehu ne igra vloge, na drugi strani pa poudarjanje nekih skritih ženskih energij. Dvoličnost pri levičarjih nikoli ne konča svojega pohoda.

Deset famoznih skupnih točk p(o)raznih obljub

Osnutek desetih skupnih točk:

  • Nedotakljivost načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno.
  • Zaveza krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje države, ter javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe.
  • Učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno podprto spopadanje s pandemijo covid-19.
  • Nedvoumnost in brezizjemnost vladavine prava ter neodvisnost sodstva.
  • Povrnitev veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti.
  • Vlaganje v kvaliteto in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe.
  • Stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo.
  • Sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z Zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo.
  • Izdatna krepitev kapacitet za pripravo in realizacijo večjih razvojnih in infrastrukturnih projektov, financiranih iz evropskih sredstev.
  • Povrnitev in utrditev ugleda Slovenije kot progresivne članice Evropske unije in akterke multilateralnega reševanja svetovnih problemov.

Iz teh točk je jasno dvoje:

  1. Gre za krepitev levičarskega bluzenja, ki obljublja več nekakšnih pravic, predvsem tistih, ki nimajo realne osnove. Krepili bi ustanove, kjer so zakoreninjene njihove progresivne ideje. Ohranili bi javno šolstvo, javno zdravstvo, pristranska sodišča, okuženo policijo, medijsko krajino nagnjeno v levo, dekadentno kulturo, ki jim je v genih … ja, po več kot sedemdesetih letih zdaj obljubljajo tudi skrb za starejše in boljše zdravstvo – tisto zdravstvo, ki so ga sami ves čas držali na kolenih. Vse, kar bi je to, da bi za zdravstvo namenili še več javnih sredstev, ki bi poniknila v porozna tla kjer je korupcija in njihove sklede.
  2. Res gre za skupne točke interesa štirih opozicijskih političnih strank; Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Levice in Stranke Alenke Bratušek.

Bralca točke, ki združujejo te štiri stranke, popeljejo skozi že doživeto. Prav to smo morali prenašati v času njihovega vladanja, ko so bile seje vlade odmor za kavo, seje parlamenta pa zavračanje razvojno naravnanih predlogov takratne opozicije. Bi res radi ponovitev te more?

Gre torej za osnutek desetih točk, kar pomeni, da bi z njimi dobili že viden osnutek oblasti in vlade. Sami osnutki torej.

Ključnih tem v desetih točkah ni
V vsem svojem populističnem programu se niti v eni točki ne dotaknejo spodbud gospodarstvu, debirokratizacije, fiskalne politike, krepitve varnosti in drugih tem, ki ta čas najbolj zanimajo tako družbo kot posameznika. V neki točki sicer omenjajo porabo kohezijskih sredstev, vendar imamo izkušnje kako so prav ti »s-kul-irani« (KUL – koalicija ustavnega loka) vsegliharski brezbrižneži črpali kohezijska sredstva – niso jih črpali, ostajala so v Bruslju. S koalicijo, ki se nam vsiljuje, bi se torej vrnili v preteklost, stagnacijo in nazadovanje.

Brez sramu in odgovornosti nas farbajo in to je, kot vidimo, ves njihov program. Takšnega izbruha politične nesnage do zdaj še nismo imeli, a verjamem, da so v t. i. koaliciji ustavnega loka (KUL) še polni idej. Kot cigan, ki je navadil konja živeti brez hrane, na koncu pa obžaloval, da je poginil, saj bi ga lahko še marsičesa naučil.

Davorin Kopše