V preteklosti se je ekonomist Jože P. Damijan, ki ga je opozicija predlagala za mandatarja tako imenovanega ustavnega loka, razglašal za “mladoekonomista”, zagovornika “neoliberalnih” ekonomskih idej, med katerimi je zagovarjal tudi enotno davčno stopnjo pri obdavčitvi bruto plač. Prizadeval si je torej za razbremenitev najbolj produktivnega dela družbe. Damijan je vmes zamenjal strani in se prestavil na drugo stran, na stran gospodarskih omrežij, prepletenih s politiko tranzicijske levice. Sedaj ga želijo zavihteti na oblast, da bi jim z državnimi posli zagotovil nadaljnjo eksistenco in z visokimi davki ubijal preostali del gospodarstva.
Ekonomist Jože P. Damijan je bil nekoč neoliberalec in se je v javnosti pojavil kot član mladoekonomistov skupaj z Igorjem Mastenom, Sašom Polancem, nekdanjim prvim možem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in nekdanjim novinarjem in današnjim uslužbencem mednarodnega denarnega sklada Mićom Mrkaićem. V času ko je vodil svetovalno skupino, se je zelo zavzemal za enotno davčno stopnjo na področju plač, davku na dodano vrednost in dohodku pravnih oseb, medtem ko so njegovi trenutni podporniki veliki nasprotniki uvedbe socialne kapice.
Mladoekonomisti so zagovarjali privatizacijo, liberalizacijo in enotne davčne stopnje. Damijan je bil v prvi vladi Janez Janše vodja odbora za reforme, nato pa nekaj mesecev celo minister za razvoj, a je po komaj treh mesecih odstopil. Kljub temu da ni predstavljal predlogov reform, pa se je zavzel za enotno davčno stopnjo, ki je, po njegovem mnenju, sistem prihodnosti. Predlagal je enotno obdavčitev dohodka, ki bi razbremenila podjetja, saj bi tako zmanjšali bruto plače. Menil je da sprememba bruto plače ne bo vplivala na višino neto plač. “Bistveno je to, da predlagamo enotno davčno stopnjo na področju dohodnine, pri davku na dodano vrednost predlagamo eno stopnjo, pri davku od dohodka pravnih oseb pa že tako ves čas obstaja ena davčna stopnja,” je takrat dejal Damijan.
Damijan je predlagal, da se enotna davčna stopnja za DDV predlaga predvsem zato, da bi nadomestili izpad proračunskih prihodkov iz naslova, ki bo nastal, ko bodo z enotno davčno stopnjo razbremenili gospodarstvo. Damijan je takrat zagovarjal ideje privatizacije, enotne davčne stopnje in liberalizacije gospodarstva. V prvi Janševi vladi je Damijan vodil odbor za reforme, se navduševal nad Slovaško in konec leta 2005 prevzel vodenje ministrstva za razvoj, nakar je odstopil.
O davčnih reformah, ki jih je želel uvesti Damijan, smo povprašali davčnega strokovnjaka Roka Snežiča, ki pravi da je uvajanje Slovaškega modela v Sloveniji nesmiseln. “Menim, da je bila takratna Damijanova ideja dobra o enotni davčni stopnje dohodnine, saj bi s tem tako dosegli razbremenitev podjetij, a ni popolnoma jasno, kaj bi se potem zgodilo z neto plačami. Omenjen ukrep je tudi v nasprotju s tem, kar podpira levica. Če pogledamo še pred kratkim so bili Simičevi ukrepi na področju nižje obdavčitve visokih plač in uvedba socialne kapice val kritik s strani opozicije. Kar se tiče višanja znižanega davka na dodano vrednost, pa bi lahko naleteli na negativen učinek, kajti vplival bi na dohodek, predvsem tistih z nižjimi dohodki, to pa bi lahko posledično prineslo še manj denarja v davčno blagajno.” Snežič zagovarja idejo, da bi morali nižje obdavčiti tiste z višjimi plačami, saj bi tako lahko preprečili odhod mladih in izobraženih v tujino. “Dodatno bi morali znižati davek za podjetja, ki izvažajo v tujino,” še razloži in pove, da bi si s tem lahko povečali izvoz in konkurenčnost v tujini. “Poglejte, tudi če bi znižali davek na storitve, bi lahko posledično tekmovali z Malto, pri čemer so zelo uspešni. Samo poglejte kako jim cveti posel spletnega igralništva in davčnega svetovanja,” je še obrazložil. Dodatno pravi, da veliko ljudi registrira drage avtomobile na Slovaškem in v Nemčiji, saj je v Sloveniji na te avtomobile visok Davek na motorna vozila. “Če bi bil DMV na draga vozila nižji, bi posledično lahko v Sloveniji registrirali več takšnih vozil,” je še poudaril dvojni doktor davčnega prava.
Od neoliberalca do marksista
Po zgodovini sodeč je Damijan človek, ki rad spreminja svoja stališča. Njegova liberalna stališča, ki jih je zagovarjal v času prve Janševe vlade, so se z leti popolnoma spremenila in v zadnjem obdobju lahko na njegovem blogu preberemo zapise, ki zagovarjajo večjo vlogo države pri regulaciji gospodarstva, državno podporo gospodarstvu in finančnemu sistemu, državno zadolževanje za infrastrukturne projekte, dvig minimalne plače, vavčerje in celo univerzalni temeljni dohodek. Spremembo pogleda na svet je za revijo Manager pojasnil z besedami: “Nova dejstva spremenijo naša prepričanja.” Premislil si je tudi leta 2006, ko so nekateri mladoekonomisti želeli zapustiti ekonomsko fakulteto in se preseliti na koprsko fakulteto za management. Na slednji so za njih pripravili nove smeri in z njihovimi imeni vabili študente, Damijan in prijatelji pa so ugotovili, da so plače na Primorskem nižje kot v Ljubljani in so po tem, ko so že objavili svoj odhod, skesano prišli nazaj v naročje Univerze v Ljubljani. Postal je najglasnejši zagovornik večje vloge države pri regulaciji gospodarstva in finančnega sistema, državnega zadolževanja za gradnjo infrastrukture in državne potrošnje. Kritiziral je varčevalno doktrino druge Janševe vlade in se prelevil v ekonomista, ki so mu blizu ideje skrajne Levice. Pred leti je predlagal tudi “nadzorovani izstop iz evra”, ki ga vidi kot izvirni greh vseh težav EU.
Damijan prisoten kot lastnik ali solastnik kar v treh podjetjih
Damijan je samostojen podjetnik, njegovo podjetje se imenuje JD Jože Damijan s.p. Podjetje je poslovalo zelo dobro, a leta 2017 zaključilo v rdečih številkah, podatkov za naslednja leta ni. Kot kaže je svoje poslovanje prenesel na podjetje L.I.F.E. institute, d. o. o., ki je v njegovi polovični lasti in v polovični lasti njegove žene Sandre Damijan. Podjetje je poslovalo v rdečih številkah leta 2017. Po podatkih e-bonitet pa je ne glede na izgubo splavalo na površje v letu 2019, saj je svoje poslovanje zaključilo s kar 27 tisoč evri dobička, podobno kot je bilo vidno pred letom 2017 v podjetju JD Jože Damijan s.p. Preko svojega s.p. je po erarju sodeč ustvaril preko 200 tisoč prihodkov z državnim denarjem. Največ sredstev je prejel iz Inštituta za ekonomska raziskovanja in Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
S svojo ženo pa sta prav tako partnerja v podjetju Grant Thornton Advisory, ki je v preteklosti sodelovalo tudi s SODO-m, MDDSZ, DRI, ELES, Državnim zborom in Slovenskim državnim holdingom, je razvidno iz Erarja.
Zadolžen v švicarskih frankih je želel kandidirati za guvernerja Banke Slovenije
Čeprav je Damijan zatrjeval, da ga delo na javnih funkcijah ne zanima več, je leta 2018 kandidiral za položaj guvernerja Banke Slovenije, medtem ko je bil sam zadolžen v švicarskih frankih. Po poročanju medijev je bil njegov dolg težak kar 578 tisoč švicarskih frankov. Po poročanju Požareporta je iz uradnih podatkov Gursa bilo mogoče razbrati, da se dolg in hipoteka Damijana ne izideta, saj je bila njegova nepremičnina vredna le 170 tisoč evrov. Mediji so takrat menili, da je dolg previsok in da naj bi bil Damijan posledično bolj dovzeten za podkupovanja, hkrati pa naj bi obstajala velika verjetnost, da bi lahko kot guverner in imetnik kredita v švicarskih frankih, poskušal vplivati na banke. Tem očitkom so dodali še jadrnico, ki jo ima v lasti Damijan.
Sara Rančigaj