Kako je Eddington pred 100 leti postavil “zlati standard” preverjanja teorij in kaj bi se lahko od njega naučili

Odgovorni urednik Jože Biščak.

Pol leta po koncu 1. svetovne vojne (1914-1918) je Arthur Eddington, vzhajajoča zvezda med britanskimi astronomi, krenil na znanstveno ekspedicijo na otok Svetega Tomaža in Princa (São Tomé e Príncipe) ob obali ekvatorialne Gvineje v zahodni Afriki. Vodil je eno od dveh astronomskih skupin, ki ju je Kraljeva astronomska družba Britanije zadolžila za opazovanje in fotografiranje sončnega mrka, ki naj bi potekal 29. maja 1919. Ampak ekspedicija je bila več kot samo opazovanje in fotografiranje. Eddington si je zadal za cilj, da preizkusi Einsteinovo splošno teorijo relativnosti, ki jo je slavni znanstvenik objavil leta 1916 v reviji Annalen der Physik.

Einsteinova teorija je burila znanstvene in akademske kroge, saj je tedaj še veljalo, da je Newtonova teorija gravitacije dokončna teorija, ki razlaga mehaniko vesolja, zdaj pa se je pojavil nek še ne 40-letnik, ki skuša končati newtonovsko dobo. In če bi bila teorija relativnosti potrjena, potem bi bil to večji premik v znanstvenem razmišljanju, kot ga je naredil Newton z objavo dela (Matematična) Načela naravoslovja (filozofije narave) leta 1687, pravi kanadski profesor Salim Mansur v svoji kolumni na portalu American Thinker.

Oglejte si še: Sezona gob na Pokljuki

Eddington je kanil preizkusiti bistveni del relativnostne teorije, ki govori, da se svetloba (kot vsak drug predmet) na poti skozi gravitacijsko polje nebesnega telesa rahlo ukrivi. Zato vidimo zvezde drugje, kot so v resnici. In ker je sonce v Zemljini bližini največji vir gravitacije, je bil popolni sončni mrk, ko so zaradi teme podnevi vidne zvezde, ravno pravšnji. To teorijo pa naj bi preveril tako, da bi fotografije zvezd, ki mejijo na Sonce med popolnim sončnim mrkom, primerjali s fotografijami istih zvezd ob drugem času. Eddington je sklenil, da bo fotografiral grozd zvezd, ki so znane kot zvezdna kopica Hijada.

Znanost o globalnem segrevanju je vudu znanost
Odprava sprva ni imela sreče, saj je deževalo, v Južni Ameriki, kamor je v Sobral v Brazilijo odšla druga ekipa, pa je bilo oblačno. Nato se je zjasnilo, Eddington je v svoj dnevnik zapisal: “Naredili smo šestnajst fotografij. Vse so sicer dobre, vendar je oblak posegel v zvezde. Zadnjih šest fotografij je takih, za katere upam, da nam bodo dale tisto, kar potrebujemo.” Odprava v Sobralu ni imela sreče. Ekvatorialna vročina je naredila svoje, fotografije so bile za meritve skorajda neuporabne. Oči sveta so bile zato uprte v Arthurja Eddingtona. 6. novembra 1919 je na skupnem srečanju Kraljeve družbe in Kraljevega astronomskega društva v Britaniji Eddington predstavil rezultate. Fotografije so potrdile, da je odklon svetlobe zvezd v gravitacijskem polju sonca v povprečju 1,64 kotne sekunde. To je bilo tako blizu Einsteinovi teorije (1,75 kotne sekunde), da je veljalo za prepričljivo potrditev relativnostne teorije.

Foto: Open Mind

Einsteinova teorija splošne relativnosti je postala “popolna teorija”, Eddingtonov test preverljivosti pa zlati standard tega, kako se znanstveno preizkuša neka teorija. Vse sedanje teorije o globalnem segrevanju in podnebnih spremembah ne zdržijo in ne izpolnjujejo testabilnosti Eddingtonove ekspedicije, ki je preizkusila Einsteinovo teorijo splošne relativnosti. Zato je tako imenovana znanost o globalnem segrevanju vudu znanost, pravi Mansur. Razen nekaterih empiričnih rezultatov, kot so denimo podatki o merjenju temperatur ali debelini ledu, ni nič preverljivega. Še najmanj teorije, ki nastajajo na podlagi tega. In teh je veliko. In so nepreverljive. Vse po vrsti opisujejo katastrofične dogodke nekje v prihodnosti. Zato so vsa pisanja o podnebnih spremembah, globalnem segrevanju in še čem zgolj nedokazane teorije. Še več. Do zdaj se je tako napovedovanje vedno izkazalo za napačno. Je pa zanimivo, da se ravno s temi nepreverjenimi teorijami skuša ovreči pomisleke tistih, ki menijo, da je globalno segrevanje, ki ga povzroča človek, le mit.

Jože Biščak

  • AlojzZ

    Ja, gospod Biščak! Poiskus in opazovanje! Dve znanstveni metodi. Je pa seveda ogromno področij, kjer ju ne moremo uporabiti. Kdor išče resnico, se tega zaveda in tudi to pove.

    • Vojvoda Šarec.

      Poskusi opazovanje. Lojzek.

  • Vojvoda Šarec.

    Od gravitacijskih valov do globalnega segrevanja. Bišcakov multipraktik zmešnjav.

    • xtc

      Če bi ti bebec poznal malce zgodovino Zamlje bi utihnil in ne klobasal traparij,za časa Triasa in Jure je bila temp. Zemlje med 32-35 stopinj celzija v zraku je bilo več CO2 kot danes-vsaj 30% več vegetacija bujna in nikher ni builo ledenikov-kopno pa je kjub tem obstajalo-torej spi*** bebci lažnivi.

      • Vojvoda Šarec.

        Gravitajcijski valovi obstojajo od zacetka vesolja ne Zemlje, ki je mladostnica v Univerzumu.
        Zdaj razumes komunistični privatnik iz Yuge?!

  • althar

    Celo, če se je ozračje nekaj časa zares segrevalo, obstaja natančno nič (z besedo: 0) dokazov, da se je to dogajalo zaradi industrijskega izločanja Co2, ki je glavni vzvod izsiljevanja s strani ekoteroristične kabale.

    Sicer pa, kot vse kaže, po tristo letih prihaja nov minimum in z njim mala ledena doba, tako da si bodo oderuhi s Co2 kuponi morali poiskati novo delo. Denimo kakšno zaporniško.

    • večni srb

      Ne vem točno o katerem ciklusu govoriš, ampak trenutno živimo v najhladnejšem obdobju mini ledene dobe, ki se ponavlja približno vsakih 11.000 let.
      Pred 10.000 leti, v Evropi še ni bilo človeka, ker je bila pod ledom.

    • anzek

      +++++, je pa dokazano, s preučevanjem leda na Antarktiki, da je bilo v času zadnje ledene dobe v ozračju 3 x več CO2 kot ga je danes, pa je bila vseeno ledena doba.

  • Drago

    Zanimivo, kot vir spet član Gatestone institututa :

    Gatestone Institute is a conservative think tank[2][3][4][5] with a focus on Islam and the Middle East. It was founded in 2012 by Nina Rosenwald, who serves as its president.[6] Former U.S. Ambassador to the United Nations John R. Bolton, now national security advisor, was its chairman from 2013 to March 2018. Its current chairman is Amir Taheri. Its authors include Nonie Darwish, Alan Dershowitz, Raymond Ibrahim, Denis MacEoin, Daniel Pipes, Raheel Raza, Khaled Abu Toameh, and Geert Wilders.[7][8][9][10][11]

    Gatestone is anti-Muslim.[a][12] The organization has attracted attention for publishing false articles and being a source of viral falsehoods

    https://www.gatestoneinstitute.org/biography/Salim+Mansur

  • Andrej

    Pa kaj se preganjate brez veze? Prišli bodo IMAMI in so že tukaj in potem ne bo nobeno ogrevanje ali ohlajanje več pomembno.

  • večni srb

    Ah, ti so bili časi rojstva moderne znanstvene misli, ko so premožni plemiči potovali po planetu in preverjali ideje, o katerih so debatirali ob kaminu v lovskih sobah, s kozarcem ogretega konjaka v roki in cigaro v gobcu. Meni je najljubša zgodba o francosko španski ekspediciji, ki se je pred kakšnimi 300 leti, odpravila polagat palice na vrhove južno Ameriških gora, da bi izmerili premer Zemlje in določili njeno obliko. Vodja je pognal ves keš za diamantni prstan, s katerim si je kupil nakljonjenost ljubice, enega člana so ubili domačini med gostilniškim pretepom, tretji pa je zbežal z 12 letno punčko. Odprava je vseeno uspešno izvedla vrsto meritev, ki so potrdile veljavnost Newtonovih zakonov, natančno so določili enoto en meter, odkrili so kinin, s katerim so domorodci zdravili malarijo in prinesli nazaj v Evropo kavčuk, iz katerega se izdeluje guma.

    Od nekdaj ločimo teoretično in eskperimentalno znanost, brez katere ne more biti pravega napredka, ker karkoli si učenjaki domislijo, mora naposled nekdo izdelati napravo in hipotezo preizkusiti v resničnem okolju, kar ni vedno tako preprosto kot zgleda na papirju.
    Znanost je na splošno zgrajena iz številnih prepletenih dejstev, ki nam pomagajo razumeti nekatere pojave, v absurdno kompliciranem svetu, ki smo ga šele začeli odkrivati. Niti slučajno ni vse jasno in znano, saj kompleksnost narašča že z velikostjo, iz drobnih atomskih delcev sestavljenih objektov. Človek je na primer relativno veliko bitje proti mikrobom, vendar neznaten glede,na velikost celega planeta. Več čudežnih atomov kot je zajeto v nekem prostoru, bolj čudni in neznani so pojavi, ki jih lahko tvorijo in dmo jih ljudje šele začeli resno preučevati in sistematizirati.
    Zmanost se je začela šele z razsvetljenstvim, prej ni bilo nobene mednarodne znanstvene skupnosti, ki bi z znanstveno metodo preverjanja idej, sistematično klasificirala znanje o življenju, vesolju in sploh vsem. Znanost torej rečemo zato, ker odkritja temeljijo na znanih, ponovljivih in univerzalnih pojavih, ki so sicer del širšega znanja oziroma resnic, o katerih še ne vemo skoraj nič, kar pa zdaj vemo, se s časom ne bo spreminjalo in bomo dobili samo še bolj jasno, bolj natančno in celostno sliko, ne da bi morali vedno znova preverjati vse za nazaj.

    Klimatske spremembe niso zgolj teorija temveč predvsem vsem stanje, ki je ljudem očitno in neposredno na očeh. Najlaže se človek prepriča tako, da pogleda ven skozi okno, sploh če živite sredi mesta, nikjer ne vidite nobene džungle in divjih zveri. Očitno je nekaj zelo,drugače kot je bilo prej milijarde let, davno preden se je pojavil človek, kar pomeni, da se je s človeško dejavnostjo, marsikaj zagotovo spremenilo, naloga zanosti pa je razkrivati kaj vse točno in kako. Napačno je misliti, da je poslanstvo znanosti ugibanje prihodnosti, čeprav so znanstvene prerokbe zelo uporabno orodje, pri predvidevanju gospodarskih in družbenih procesov, vse skupaj pa bi bilo čisto brez veze, če ne bi neprestano merili razne pojave in posodabljali okvir znanega. Več kot se meri in študira, bolj narašča tudi zavest posameznika o svojem bistvu, včasih ljudje o vremenu niso znali kaj dosti povedati, danes lahko babe tračajo tudi po več dni skupaj, vedno se izve še kaj novega, še bolj zanimivega in fascinantnega.

  • večni srb

    Treba je ločiti dva fenomena moderne dobe. V globalni sferi, ki so jo omogočile električne telekominikacijske povezave, prevladuje populistično vzdušje, da očitno povsod živijo ljudje, ki nas je čedalje več, klima pa ostaja bolj kot ne enaka. Na opazimo in ne zaznamo nič posebnega, zato se nihče pretirano ne sekira zaradi nekih čudakov, ki nam obljubljajo armagedon.
    V globalni znanstveni sferi, ki je s tehničnim razvojem omogočila tudi globalni civilno laični populizem, pa ni nobenega dvoma, da bo industrijsko spreminjanje površine planeta in naraščajoče sproščanje velikih količin energije, povzročilo katastrofalno kataklizmo, s popolnoma neznanimi podledicami. To pravi teorija in dejansko tudi merijo, škoda debatirat, da mogoče pa le ni res, če se pa točno to dogaja in drugače tudi ne more biti.

    Na splošno, ločimo dve globalni viziji. Ena si predstavlja planet kot ravna tla, oblita s tanko opno vlažne atmosfere, v kateri se dogaja življenje in se s časom ne spreminja preveč.
    Znanstvena vizija je pa nekaj čisto drugega, nobene meje ni med trdnim, tekočim, plinastim in raznimi oblikami plazme, ki so le oblike agregatnih stanj kemičnih lastnosti elementov, katerih energetska stanja so prepletena v določenem ravnovesju, vendar se cela gmota neprestano spreminja in prilagaja novim potencialom.
    Kako združiti ti dve mentalni sliki, da bi nastali kolaž lahko razumeli tudi najbolj zarukani med nami, to je pravi izziv za moderne čase oziroma za globalistično propagando.

  • Slovenec 33

    Odkar se gredo znanstvenike humanisti, je vse postalo teorija, ker poskušajo s prepričevanjem dokazati svoje izcedke.

    V tehniki je teorija hipoteza,ki je bila uspešno preverjena in s tem dokazana.
    Hipoteze pa so vse ostalo, enako kot globalno segrevanje in drugi humanistični izcedki..

    • večni srb

      Skoraj, ampak ne čisto tako, spregledal si ključno lastnost znanstvene piramide znanja.
      O teoriji govorimo šele takrat, ko se novo, eksperimentalno preverjeno znanje brezšivno prilega v obstoječo matrico dejstev. Prej govorimo samo o bolj ali manj točni hipotezi, ki sama zase ne pojasni ničesar, deluje pač, ker se ni še nikomur ljubilo preštudirati vse podrobnosti in jo z meritvami uvrstiti na ustrezna, že prej znana in dobro utemeljena področja.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!