V torek, 18. junija, se je na Fakulteti za družbene vede začel posvet o tako imenovanem sovražnem govoru z naslovom “Sovražni govor – lokalni odzivi na globalno nevarnost”. V sklopu predavanj je nastopil tudi vodja Centra za družboslovno informatiko, Andrej Motl iz Spletnega očesa, ki je predstavil rezultate spremljanja sovražnega govora na družbenih omrežjih. Na Nova24TV smo želeli izvedeti, ali je pri njihovem delu šlo za pristransko in selektivno onemogočanje vsebin na podlagi ideoloških kriterijev, vendar nam protagonisti “spletne policije” niso postregli s konkretnimi odgovori.
Motl je povedal, da je v zadnjem preverjanju, ki je bilo izvedeno konec leta 2018, sodelovalo 39 organizacij iz 26 držav članic EU. Skupno so vse organizacije podale skoraj 4.400 prijav primerov sovražnega govora. “Na podlagi skrb vzbujajočega povečevanja obsega sovražnega govora na internetu so maja 2016 Evropska komisija ter IT podjetja Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft podpisali kodeks ravnanja za njegovo preprečevanje, s katerim so se IT-podjetja zavezala k hitremu odstranjevanju sovražnega govora s svojih strežnikov. Da bi preverila uresničevanje kodeksa, je Evropska komisija v sodelovanju z akterji iz skoraj vseh držav članic, tudi Spletnim očesom, v rednih intervalih spremljala izvajanje omenjenega kodeksa,” nam je zaupal Motl.
Po izkazanih podatkih naj bi družbena omrežja v obdobju zadnjih dveh letih odstranila okoli 72 odstotkov prijavljenih vsebin. Od tega je bilo 86 odstotkov “pozivov k umori in nasilju” ter 59 odstotkov “žaljivih pozivov in fotografij”, so objavili Motlove ugotovitve pri Spletnem očesu na Twitterju.
Andrej Motl iz Spletnega očesa v okviru posveta o sovražnem govoru na @FDVLjubljana predstavlja rezultate spremljanja sovražnega govora na družbenih omrežjih. #SovražniGovor pic.twitter.com/18NpPF6mje
— Spletno oko (@spletnooko) June 18, 2019
Motl je ravno tako povedal, da so od konca leta 2016 izvedli štiri monitoringe, največ pa naj bi na področju odstranjevanja “vsebin sovražnega govora” storil Facebook, ki je delež odstranitev v času prvega monitoringa z 28 odstotkov povečal na 82 odstotkov v času zadnjega monitoringa. Vse prijave, ki so jih v okviru štirih monitoringov oddali na prijavni točki, so se po trditvah Motla nanašale na sovražni govor, ne na žaljiv govor.
Andrej Motl: Zadnje preverjanje smo izvedli konec leta 2018, v njem pa je sodelovalo 39 organizacij iz 26 držav članic EU. Vse organizacije so skupaj podale skoraj 4400 prijav. #SovražniGovor pic.twitter.com/COboy9zmEn
— Spletno oko (@spletnooko) June 18, 2019
Podobno naj bi veljalo tudi za YouTube, medtem ko naj bi bil Twitter precej neodziven. V zvezi z Motlovo predstavitvijo smo tako na Spletno oko kot Motlu poslali novinarska vprašanja: za kakšno vsebino točno gre, kakšni so kriteriji za odstranitev ter kakšna je definicija sovražnega govora, ki jo uporabljajo za dosego odstranitve neprimernih objavljenih vsebin na socialnih omrežjih.
Andrej Motl: Skupno so družbena omrežja v tem obdobju odstranila približno 72 % prijavljenih vsebin. Od tega je bilo 86 % pozivov k umoru in nasilju ter 59 % žaljivih pozivov in fotografij. #SovražniGovor pic.twitter.com/8Q4UzOItUV
— Spletno oko (@spletnooko) June 18, 2019
Želeli smo izvedeti, ali je šlo za pristransko in selektivno onemogočanje vsebin
Z Motlom smo govorili tudi po telefonu. Zanimalo nas je, ali lahko navede kak specifičen primer, pri katerem je prišlo do umika vsebine z družbenih omrežij. Motl je za Nova24TV povedal, da so bili prijavljeni komentarji, do ukrepov pa je prišlo na podlagi 297. člena Kazenskega zakonika RS o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ob tem je dodal, da primerov žal ne more navesti.
Andrej Motl: Od konca leta 2016 smo izvedli 4 monitoring. Facebook je med 1. in 4. monitoring naredil veliko spremembo. Delež odstranitev prijavljenih vsebin sovražnega govora se je povečal iz 28 na 82 %. Podobno velja tudi za YouTube, Twitter pa je še vedno precej neodziven. pic.twitter.com/6ZJTk4y6D8
— Spletno oko (@spletnooko) June 18, 2019
Ko smo vprašali, zakaj primerov ni mogoče navesti, nam je Motl povedal, “da ti primeri, s katerimi se ukvarja prijavna točka, se niso nikoli v 12-letni zgodovini objavljali”. Razlogov za to je po Motlovih trditvah več, “takšna je tudi narava našega projekta”, je pojasnil.
Po mnenju Andreja Motla je bil v 3 letih storjen pomemben napredek na evropski ravni glede omejevanja sovražnega govora, hkrati pa opozarja, da je potrebno nadaljnje delo. #SovražniGovor pic.twitter.com/4LiGbxBSuh
— Spletno oko (@spletnooko) June 18, 2019
A to je zgolj odzivnost socialnih omrežij; ko enkrat vzamemo za primerjavo uradno statistiko, ki je objavljena na spletni strani Spletni oko, se pojavi vprašanje o resničnosti trditev pregona na podlagi 297. člena kazenskega zakonika.
Vprašanje cenzure
Namreč, statistika, ki zajema obdobje 2007-2017 in je dostopna na spletni strani Spletno oko, kaže, da je organizacija v desetih letih prejela 16.685 prijav “sovražnega govora”. A od tega jih je bilo zgolj 541 posredovanih policiji. Od teh 541 prijav pa jih je v zvezi s kršitvijo 297. člena policija obravnavala zgolj 470.
Kakor je razvidno, postaja vedno bolj jasno, zakaj se Spletno oko v sklopu FDV čedalje raje osredotoča na spletne velikane in ne več na kazenske prijave. Namreč, če na socialnih omrežjih beležijo med 75- in 100-odstotnim deležem odstranitev prijavljenih primerov sovražnega govora, je ta delež, ko pride do pregona s strani uradne oblasti, daleč nižji. 470 obravnavanih primerov je namreč pičlega 2,8 odstotka vseh prijav.
Ravno tako zanimiva je Motlova trditev, da prijave sovražnega govora na spletu potekajo v skladu z 297. členom kazenskega zakonika. Na mestu je namreč vprašanje, kako to, da teh kršitev niso niti sami zaznali v več kot 15 tisoč prijavljenih primerih?
Ivan Šokić