Kar pol milijona žensk v Evropi je žrtev ženskega genitalnega pohabljanja!

Marco Gombacci je italijanski politični analitik in novinar. (Foto: Demokracija)

Grozotam ni nikoli konca. Prejšnji teden je zaradi krvavitev umrla desetletna deklica v Somaliji, ker so ji po ustaljeni barbarski praksi obrezali njene genitalije. Mala Deeqa Dahir Nuur je samo še ena izmed žensk v somalski državi, kjer je 98 odstotkov deklic obrezanih. In ne samo v Somaliji, tudi v Sierri Leone, Maliju, Gibutiju, Eritreji in Egiptu to storijo skoraj vsaki ženski. Afrika je edina celina na svetu, kjer je ta praksa tako razširjena, da je 91,5 milijona deklic, starih manj kot 9 let, žrtev tega zločina, in kjer se tej številki vsako leto priključi še 3 milijone novih žrtev.

130 milijonov žrtev je po vsem svetu, a tudi Evropa žal ni imuna na ta nečloveški pojav: Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je več kot pol milijona žensk po Evropi žrtev obrezovanja spolnih organov ter da je vsako leto vsaj 180.000 žensk v nevarnosti, da se jim to zgodi, pa čeprav je obrezovanje kaznivo dejanje v vseh državah Evropske skupnosti. To so alarmantne številke, ki pa bodo, glede na zelo povečan migrantski val iz afriških držav, kjer je ta praksa splošno razširjena, samo še naraščale. Poleg tega je treba te številke jemati z rezervo, saj se obrezovanje ženskih spolnih organov izvaja tudi med številnimi nezakonitimi migranti, ki so že v Evropi, zaradi tega pa je težko določiti točno število žrtev.

Izobrazba igra najpomembnejšo vlogo pri preprečevanju teh dejanj. Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odkriva, da “bolj kot so matere izobražene, manjše je tveganje, da bi njihove hčere pohabili, več deklic obiskuje šolo, večja je njihova osveščenost, ker dobijo možnost srečanja z ljudmi, ki so zavrnili to prakso”.

Verske skupine pritiskajo na vlade, naj ne kaznujejo tovrstnega nasilja nad ženskami
Izobraževanje bi moralo upoštevati tudi vprašanje vere, saj se obrezovanja ženskih spolnih organov dogajajo v državah, ki so večinoma muslimanske, prav tako pa je res tudi, da niti islam niti Koran ne omenjata infibulacije (praksa izrezovanja klitorisa in sramnih ustnic deklice ali ženske in šivanje skupaj robov vulve z nitjo ali rastlinskimi trni za preprečevanje spolnih odnosov op. prev.), katere izvor lahko najdemo v animističnih verovanjih, po katerih velja prepričanje, da bo takšno pohabljanje zagotovilo žensko deviškost (ženske so bile lahko zaradi tega prodane za višjo ceno), ženske naj bi to naredilo plodnejšo (v resnici pa poseg največkrat povzroči sterilnost) in naj bi zmanjševalo smrtonosnost pred porodom (čeprav je znanstveno dokazano, da lahko zaradi tega posega pride do velikih težav med nosečnostjo in porodom).

Foto: epa

Žensko genitalno pohabljanje povzroča velike krvavitve, zaradi katerih lahko žrtev tudi umre, povzroča pa tudi kopico zdravstvenih težav, kot so cistitis, vnetja, neplodnost (torej popolnoma nasprotno temu, v kar verjamejo sledilci tej praksi), pa tudi zaplete med porodom, pri čemer je ogroženo tudi zdravje novorojenca. Obrezovanje na splošno opravljajo ljudje, ki nimajo nobenih izkušenj in znanj, za tako nevarne in natančne operacije pa uporabljajo nože ali britvice. V številnih državah je pohabljanje opredeljeno kot zloraba mladoletne osebe, vendar verske skupine pritiskajo na svoje vlade, da ne kaznuje tistih, ki izvajajo tako nasilje. To pa se ne dogaja samo v afriških državah, temveč tudi na primer v Angliji, kjer pravica njenega visočanstva še nikoli ni bila sposobna kaznovati staršev, ki so dovolili tako nasilje nad svojimi hčerami, pa čeprav je žrtev spolnega pohabljenja v Veliki Britaniji več kot 140.000.

Kdaj bodo pričele države s podrobno kontrolo migrantskih skupnosti?
V poletnih mesecih je tveganje, da bi starši odpeljali svoje hčere v države, iz katerih izhajajo, da bi jih obrezali, tako visoko, da je policija iz Essexa (VB) celo natisnila obvestilo s telefonsko številko za pomoč, da bi jih o tem ozaveščali in jim dali možnost za prijavo pred samim potovanjem.

Zakonodaja za kaznovanje ženskega genitalnega pohabljanja obstaja v veliko državah, vendar primanjkuje njena učinkovita implementacija. Storilci bi morali plačati za svoja kazniva dejanja, poleg zagotovljenega kaznovanja pa bi bilo nujno začeti s podrobno kontrolo vseh migrantskih skupnosti v Evropi, da bi preprečili izvrševanje te barbarske prakse v imenu starodavnih verovanj, ker povzroča telesne in psihične travme deklic in žensk, saj jih zelo težko pozabijo.

Marco Gombacci