Za nami so žalostni dnevi. Huje nam je kot takrat, ko nam je umrl neumrljivi Josip Broz Tito. Zdaj bomo morali ponovno razmisliti o svojih strategijah in taktikah, posebej zato, ker se je v naše načrte vmešal mednarodni dejavnik – to je Angela Merkel. To, kar je storila, je izdaja, v boljših časih bi to povzročilo novo svetovno vojno. Zdaj pa se bomo morali opreti na lastne sile, ker vojne si ne moremo privoščiti, saj je Marjan Šarec najboljši samo v zaledju. Tudi na ZZB se ne moremo opreti, ker oni se opirajo na hojce, bergle in druga orožja. S takimi v vojno ne moreš. Naša koalicija ustavnega loka pa mora v prve bojne linije. Janeza Janšo je treba zaustaviti, ali kot je rekel zadnjič Luka Mesec iz stranke eksekucij in prevratov – ne bo samo Janša odgovarjal zato, ker je predsednik vlade, odgovarjali bodo vsi, ki so z njim, vsi, ki ga podpirajo in tudi tisti, ki se ne morejo odločiti. Ali so z nami, ali pa jih ni.
To je seveda napoved totalnega obračuna z desnico in domobranci. Teklo bo po modelu 1945: najprej bomo likvidirali tiste, ki so v tem času kolaborirali z okupatorjem, to je z Angelo. Potem pridejo na vrsto tisti, ki so Merklovi ploskali in se norčevali iz nas. Znebiti se je treba tudi vseh tistih, ki so se samo zahrbtno muzali, pa tistih, ki so pripovedovali neslane šale za šankom in končno – roka levice mora doleteti tudi tiste, ki so bili tiho in se od Merklove niso distancirali. Ker pa so za takšno obsežno akcijo potrebne priprave, mi pa nimamo toliko časa, bo treba kako drugače na Gregorčičevo.
To pa je možno doseči na več načinov: da podkupimo in odkupimo poslance iz nekaterih strank koalicije, da pridemo do številke 46, ali pa, da te poslance, teh sedem, ki jih potrebujemo, v skladu z metodo Luke Mesca enostavno preknjižimo v naše vrste. Je seveda še tretja možnost, saj se tudi v naši koaliciji sprašujemo, čemu bi pa moralo biti ravno 46 glasov! Se spomnim, kako je na primer po vojni na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah zmagal Edvard Kardelj, ki je dobil nič glasov, ker so ga vsi sovražili. Ali pa, kako je lokalni velenjski udbovec prišel k moji materi, ker je manjkalo deset minut do zaprtja volišča, ona pa doma neodgovorno do socializma, neuvrščenosti in Josipa Broza v pidžami. In je potem vsa prestrašena šla volit, ker je bilo pomembno, da je udeležba stoodstotna. Volilne komisije so pa itak bile iz samih udbovcev, ali njih ovaduhov. Hočem reči, da je vse možno, če se malo potrudimo.
Sedem smrtnih grehov za tiste, ki se bodo upirali KUL revoluciji
Na ulici tudi lahko številko 46 znižamo na primer na 40 in smo zmagali. O vsem tem seveda strateško razmišljamo kljub hudi prizadetosti in ne glede na to, da predsednik vlade Jože P. Damijan še ni storil tistega, kar je obljubil – pripeljal sedem glasov. Sedem je ljudsko število, sedem je bilo palčkov, sedem je dni v tednu, sedem je pravljična številka, sedem je srečno število, sedmica je Loto, kozmos je zaznamovan s simboliko sedmice. Človek ima na glavi sedem odprtin, sedem je gričev v Rimu, sedem je čudes sveta – kamor lahko mirno uvrstimo tudi našo koalicijo. V glavnem, manjkajoče število poslancev za to, da prevzamemo oblast, je simbolika, ki nam je v prid. In končno – Zdravko Počivalšek in njegovi, Desusovci, posebej pa Matej Tonin in Nova Slovenija morajo vedeti, da je na svetu sedem smrtnih grehov in da bodo, če se bodo še upirali, za vsakega posebej odgovarjali. Tu, ne na oni strani, ker mi smo ateisti.
V našo revolucijo smo kadrovali najboljše matere in očete, najboljše sinove in hčere in najboljše vnuke in vnukinje, kar jih premoremo. Posebej izstopajo abonirani intelektualci, ki vsak teden napišejo kakšno pismo. Tu izstopajo Dušan Keber, ki ga domobranci zmerjajo, da je simbol zdravstvenega pokopališča, pa Darko Štrajn, ki vse podpiše, ker je dovolj star, da nič ne razume, a tudi takšne potrebujemo. Ja, pa Niko Toš, Spomenka Hribar je naša dika in ponos. Ženska, ki je nategnila cel parlament, da so izglasovali njeno predčasno bogato obdarjeno upokojitev, že mora biti sposobna. Poleg tega ima direktno linijo do Milana Kučana.
Ali bomo zmagali z intelektualci, ali pa z orožjem.
Vinko Vasle