Propad civilizacije ali smrt tisočerih ran

Jože Biščak

Zadnje čase pogosto posežem po knjigi Za Boga in dobiček, da preberem kakšen odlomek. Avtor Samuel Gregg, direktor na raziskovalnem inštitutu Acton, ne opisuje samo razvoja modernih financ in bančništva, katerih temelji so bili postavljeni že v zgodnjem srednjem veku (ta sploh ni bil tako mračnjaški, kot smo se o njem učili v šolah), ampak bralca popelje tudi v življenje v svetu, iz katerega je zrasla zahodna civilizacija.

Še posebej je zanimiv opis propada zahodnega rimskega cesarstva. Prvi razlog za zaton imperija je bil v razuzdanosti, ki je izhajala iz kulturne in moralne dekadence. Samozadostnost in otopelost intelektualnega uma Rimljanov je rodila lažne preroke, ki so nekdaj mogočen imperij popeljali na pot uničenja. Drugi razlog je bil, da so retardirani voditelji zanemarili vojsko, ki je branila zunanje meje. Za moškega ni bilo več moderno biti vojak, to ni bila več čast, kjer si bil deležen slave. Nasprotno. Bil si deležen zasmehovanja. V takih razmerah hordam barbarov seveda ni bilo težko osvajati ozemlja, še posebej, če so bili izdajalski politični demagogi pripravljeni sklepati kompromise, da bi si podaljšali svoje maligno uživaštvo.

Zdaj pa potegnite zgodovinske vzporednice z dogajanjem na stari celini. Ni treba biti ravno Einstein, da prepoznate vzorec. Kulturni marksizem najeda evropsko civilizacijo od znotraj. Prek militantnih feminističnih združenj, aktivistov LGBT, antimilitarističnih prerokov, ekoteroristov, pokvarjenih in brezhrbteničnih nosilcev zakonodajne in izvršne oblasti, zanikovalcev življenja ter vračev ideologije smrti želijo uničiti zahodno kulturo in zgraditi globalno družbo brez narodov in nacionalnih kultur. Dekonstrukcionizem marksistično-globalistične elite v Bruslju se je kot osteoporoza razširil na okostje Evrope in skuša oslabiti množice, da bi se zlomile in postale nevoljne upora. Islam pa preti od zunaj, ob pomoči vodilnih evropskih politikov, med katerimi še posebej izstopata Angela Merkel in Emmanulel Macron. Prva je na stežaj odprla vrata tujim plenilcem, drugi želi biti v novih razmerah duhovni in kulturni voditelj novega svetovnega reda. Pot v uničenje je tako tlakovana, v Evropi že divjajo državljanske vojne.

Uničevalci civilizacije so javnosektorski privilegiranci
Zanimivo je, da večina sledilcev etničnega čiščenja med belimi Evropejci prihaja iz vrst izdajalskih, trendovskih koristnih idiotov srednjega razreda, ki se hranijo z javnimi sredstvi. S prezirom gledajo na kmete in lasten delavski razred, želijo ga nadomestiti z množičnim uvozom Arabcev in Afričanov, hkrati pa svojim sonarodnjakom preprečiti možnost upora in jim resetirati spomin na slavne prednike, ki so pred stoletji ubranili staro celino. Zato ni čudno, da medijski mainstream, ki aktivno sodeluje pri uničevalskem pohodu, obširno poroča (denimo) o retardiranih paradah ponosa, namenoma pa prezre počastitev spomina na obletnico, ko se je Dunaj ubranil muslimanskih osvajalcev in za nekaj stoletij rešil Evropo pred islamom.

Foto: STA

Empatija do ilegalnih, nasilnih migrantov in apatija do lastne identitete ustvarjata plodna tla, da se razvoj zavre, naši vnuki pa prepustijo kalifatu novega družbenega razreda. Politična korektnost najeda suverenost posameznih narodov, jemlje jim pravico do določanja lastne usode in prihodnosti, na novo piše in revidira našo preteklost, spodkopava temelje naše prvobitnosti. Čas je, da tudi Cerkev spet naredi svoje. Kot je po propadu Rimskega imperija, kot piše Gregg, odigrala pozitivno vlogo, Evropejcem, ki jim je zaradi splavov in detomorov grozilo izumrtje, pa povrnila vrednote in jim dala upanje, se mora tudi danes upreti načrtnemu usihanju starodavnih svoboščin narodov, ne pa, da se njeni najvišji posvečenci klanjajo novim božanstvom.

Ko boste torej nocoj poljubili svoje otroke za lahko noč, pomislite, da imate še vedno možnost izbire. Lahko obsedite in ne storite ničesar ali pa ukrepate za dobro otroka, ki je brezskrbno zaspal. V imenu svobode in življenja, kot ste ga nekoč okusili in spoznali, vas prosim, da se odločite hitro. Kulturni marksizem in islam, uničujoči ideologiji, ki s seboj nosita smrad, nas napadata na prefinjen način. Zadajata nam majhne rane, kri nam puščata po kapljicah. Če se ne boste dvignili in ukrepali, boste izkrvaveli. Vaša smrt ne bo hipna, bo boleča, počasna smrt tisočerih ran. Soočite se je treba s sovragom. Lažje bo, če to storimo v bratovščini z evropskimi narodi. Naši predniki so prehodili krvavo pot, tudi bojevali so se med seboj. Kljub temu ne dopustite, da bi se obračali v grobovih. Zgodovina nas uči, da lahko skupaj premagamo suženjstvo uma in telesa.

Jože Biščak