V osrednjih medijih se pojavljajo vesti in iz opozicijskih vrst prihajajo očitki, da nekateri ministri in predsednik vlade po nepotrebnem odpirajo politične teme. Pri tem vsaj meni ni jasno kaj pod to floskulo sploh mislijo. Po eni strani je jasno, da mora vsaka delujoča država imeti osnovno politični koncept, ki ostaja v svojem bistvu nespremenjen skozi daljše časovno obdobje. In Slovenija tak koncept ima, to je Majniška deklaracija 1989. Po drugi strani je tudi jasno, da je z ozirom na spremenjene življenjske pogoje smiselno tak osnovni koncept modificirati, dopolnjevati in posodabljati, vendar to s še bolj “tresočo se roko” kot pri dopolnitvah ustave. Če sedaj odpiranje političnih tem razumem kot željo ali namen spreminjati osnovni koncept R. Slovenije, ali vsaj ovirati njegovo udejanjanje potem moram ugotoviti, da take pobude ne prihajajo iz vrst sedanje vlad, temveč izključno iz vrst pro-komunistične opozicije. Te alegacije so za R. Slovenijo skrajno škodljive in nasprotujejo plebiscitarno izraženi volji Slovencev. So pa praviloma spretno zakrite in izgledajo vse kaj drugega ko v resnici so. To je za mene resen problem, ki sem mu namenil to kolumno.
Po Drugi svetovni vojni so komunisti v Sloveniji vzpostavili svoj totalitarni sistem, ki so ga imenovali diktatura proletariata in nas integrirali v komunistično Jugoslavijo. S tem se seveda pretežna večina Slovencev ni strinjala, vendar je bila dolga leta komunistična represija premočna, da bi bilo možno pomisliti na kakršenkoli odpor ali izraziti željo po spremembah.
V osemdesetih letih preteklega stoletja pa so komunistični režimi v srednji in vzhodni Evropi zaradi svoje nesposobnosti prebivalcem tega dela Evrope zagotoviti tudi najbolj osnovni življenjski standard začeli slabeti. Tudi vodje – führerji teh režimov so spoznali, da tako ne gre več naprej in so pripravili koncept, kako ostati na oblasti vendar napraviti gospodarstvo bolj učinkovito.
Načrt komunistov za ohranitev oblasti
V Sovjetski zvezi so temu konceptu rekli perestrojka. Slovenski komunisti so temu konceptu bolj sprevrženo rekli sestop z oblasti, čeprav je bil njegov cilj ravno obraten torej ohranitev oblasti. Zmanjšanj politični pritisk pa je skupina slovenskih demokratskih entuziastov izkoristila in je za Slovenijo oblikovala svojo vizijo in politični koncept: Majniško deklaracijo 1989. Predstavljena je bila 8. maja 1989 in vsebuje tri jasne cilje: samostojno državo, njeno integracijo v evropske povezave in demokratično državo utemeljeno na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter političnem pluralizmu. Na osnovi političnega koncepta Majniške deklaracije je bila oblikovana koalicija Demos.
Po zmagi na parlamentarnih volitvah aprila 1990 je Demos oblikoval prvo slovensko demokratično izvoljeno vlado, ki je začela uresničevati osnovni politični koncept Majniške deklaracije. Ker sta bili prvi dve točki – suverena država slovenskega naroda predpogoj tudi za uresničevanje tretje točke, je bil njima v začetku posvečen pretežni del pozornosti. Po plebiscitarni odločitvi Slovencev, da podprejo politični koncept Majniške deklaracije decembra 1990 je bila suverena država priborjena junija in julija prihodnjega leta. Mednarodno priznanje smo potem dosegli januarja 1992. S tem je bila prva točka realizirana. In več pozornosti je bilo namenjene drugima dvema točkama vključevanju v EU in NATO ter preoblikovanju socialističnega gospodarstva in družbe v demokratično družbo svobodnih posameznikov in svobodno, tržno gospodarstvo. Za to preoblikovanje starih, socialističnih struktur se je ustalil izraz tranzicija. In vsi smo se zavedali, da nam bo ta tranzicija vzela kar nekaj časa, da tega ni mogoče napraviti čez noč. V tem trenutku spomladi in poleti 1992 se je zdelo, da tudi opozicija podpira, ali vsaj ne nasprotuje političnemu konceptu Majniške deklaracije, čeprav je takoj po mednarodnem priznanju R. Slovenije začela rušiti vlado, ki je to dosegla.
Vtis, da tudi da tudi leve stranke sprejemajo politični koncept Majniške deklaracije, ki je tudi na plebiscitu dobil najširšo možno podporo, se je še okrepil po volitvah jeseni 1992. V koalicijskih pogajanjih med SKD in zmagovito LDS Janeza Drnovška je slednji jasno zagotavljal, da bo njegova vlada nadaljevala s programom tranzicije, le da bo hitrost reform nekoliko upočasnila. Kmalu po inavguraciji vlade dr. Drnovška pa je postalo jasno, da to vlada kot tudi vse naslednje levo usmerjene vlade tranzicije ne mislijo izpeljati. Glavni cilj jim je ohranjanje privilegijev privilegiranih v propadlem komunističnem, totalitarnem sistemu in moči globoke države. Ravno ta njihova prizadevanja bi morali označevati z izrazom odpiranje političnih tem, saj rušijo politični koncept Majniške deklaracije, ki je s plebiscitarno odločitvijo postal zavezujoč vsaj za vse demokratično misleče Slovence. Kratkotrajni intervali, ko so Slovenijo vodile desno-sredinske vlade niso zadoščali, da bi te izpeljale tranzicijo do konca in normalizirale razmere v Sloveniji.
Floskula “odpiranja političnih tem”
Ko je spomladi lansko leto prisegla sedanja vlada Janeza Janše sem si želel in odkrito rečeno tudi pričakoval, da bo kljub znatnim obremenitvam pri obvladovanju epidemije covida-19 zmogla dovolj energije, da bo nadaljevala in pospešila tranzicijski proces. To nadaljevanje tranzicijskega procesa je sprožilo močna nasprotovanja na levici. In tako kot v letih 1989-92 so svoje resnične namene zakrili. Tako kot so takrat govorili o sestopu z oblasti, mislili pa so ohranjanje oblasti, so se sedaj začeli pojavljati očitki o odpiranju političnih term, čeprav se je ta vlada vrnila k političnemu konceptu Majniške deklaracije, ki temelji na plebiscitarni odločitvi Slovencev. Resnično upam, da smo Slovenci politično dovolj dozoreli, da bo politična propaganda ala Goebbels udarila po tistih, ki so jo uporabili in lansirali floskulo o odpiranju političnih tem.
Naj zaključim s tezama, da Slovenija za normalen gospodarski in družbeni razvoj nujno potrebuje normalizacijo kot demokratična družba s svobodnim tržnim gospodarstvom. Za to pa moramo zaključiti tranzicijo. Preostanki socializma že vse predolgo ovirajo naš razvoj. Potrebno pa je tudi, da postanemo imuni ne samo na covid-19 ampak tudi na zlonamerne floskule, s katerimi nam pristaši totalitarnih sistemov poskušajo oprati naše možgane. Zadnji tak poskus vidim ravno v floskuli o odpiranju političnih tem.
dr. Andrej Umek