Moralno dno

Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebni arhiv).

Ta teden je v kanalizaciji “Slovenije moje države” nastala gneča. Že stalnim stanovalcem, med katere štejem Kučana in njegov rdeči dvor, vključno z dvornimi norčki in dvornimi “umetniki” se je dokončno pridružil Miro Cerar mlajši. Če je nekaj časa skušal dajati videz, da se je pogreznil le do kolen, je v minulem tednu potopil tudi svojo glavo.

Miro Cerar me je prepričal, da mu nisem niti z eno samo kritiko naredila krivice. Krivično je le to, da ga nismo izpljunili že davno prej. Krivično do njega, saj bi ostal varno prikrit za zidovi Pravne fakultete in bi v miru dočakal visoko pokojnino ob hkratnem samostojnem podjetništvu, kjer je delal očitno pravna mnenja, v katera je izločal vse, urin, fekalije in spermo. Vse za denar in vseeno za koliko denarja. Da imamo vsi svojo ceno, je znano. Nekateri si jo postavimo visoko, nekaterim zadostuje dvojna kilometrina. Vendar je mlajši Miro ugotovil, da, če že ne more na konja kot njegov oče, ne bo ostal na psu. Če je očeta vsaj navzven odlikovala skromnost, ki se postavi pod vprašanje takoj, ko zveš, da je bil skupaj z Janezom Kocijančičem zastopnik v ZDA ustanovljenega svetovalnega podjetja N. O. C. Slovenia, ga je sin v pohlepu vsekakor prekosil. Ne glejte, kaj delam, ampak me poslušajte, kaj vam pridigam, je očitno vzel etični odstopajoči in ne cmeravi predsednik vlade za svoje geslo. Zato je bil napis, da ne jamra ampak išče rešitve, le delno pravilen, on ni jamral ampak  je iskal rešitve.  Vendar le zase in za svoj mali dvor, ki mu ga je nastavil verjetno bodoči oče slovenskega naroda, ki čaka na ta naziv, ki ga bo nasledil od bodočega pokojnika Janeza Stanovnika. Milan Kučan glede tega doživlja nesrečno  usodo princa Charlesa, ki čaka da postane kralj, vendar kraljica noče in noče umreti.

V enem tednu nam je nedvomno potentni Miro Cerar dokončno in neizbrisno potrdil, da je dosegel dno in da nižje res ni več možno. Izjava št. 1: V prijaznem predvolilnem intervjuju, ki ga je zanj opravila TV v lasti državnega ali mogoče družinskega (Vebrova skupna osebna ali osebna skupna, državna ali kakorkoli se že reče, ko hoče komunjara povedati, to je naša, prste stran, lastnina): “O odvzemu mandata Janezu Janši so odločali poslanci DZ po svoji vesti in znanju,” je dejal čisti Miro Cerar. Zakonodajno-pravna služba DZ je podala mnenje, da se poslancu ne sme odvzeti mandata, zato je vodja mandatno volilne komisije Horvat imenoval ekspertno skupino zelo  odvisnih pravnikov Cirila Ribičiča, Franceta Grada, Rajka Pirnata, Aleša Zalarja in Dina Bauka (zadnjemu je, mimogrede, parlament honorar nakazal na s.p. pisatelj), ki je sprejela mnenje o odvzemu mandata. Ustavno sodišče je seveda  odvzem mandata kot protiustaven in protizakonit razveljavilo, vendar  nihče ni odgovarjal za svoje strokovno (ne) znanje in glasovanje po vesti .

Kako zgleda glasovanje po vesti  v stranki, ki jo vodi, je povedal njen, sedaj že bivši, poslanec Zorman. Cerar je od poslancev z grožnjo, da jih ne bo na kandidatni listi, zahteval točno določeno odločitev glede Športne loterije Slovenije.  Da ni nič slučajnega, potrjuje tudi dejstvo, da je bil za predsednika uprave loterije imenovan protežiranec Janeza Kocijančiča, Edvard Kolar. V nadaljevanju pa je Cerar  povedal nekaj, za kar bi ga moralo biti sram. Kot človeka, kot pravnika, kot profesorja, ne nazadnje tudi kot sina Zdenke Cerar, ki bi za to, kar je rekel, verjetno uporabila izraz kaznivo dejanje in velika svinjarija skupaj. Miro Cerar je poteptal demokratično pridobljeno ustavno načelo o pravni državi. V nadaljevanju je namreč dejal, da se moramo zavedati, da je zadeva  Patria zastarala, zato nihče ne more vedeti, ali je Janez Jaša kriv ali ne. Ali verjamete, da človek, ki je profesor na PF in predsednik vlade države, katere vodja največje opozicijske stranke je bil po krivici obtožen, oblaten, obsojen in poslan na prestajanje zaporne kazni, ki so mu bile kršene vse ustavne pavice, ni prebral sodbe Ustavnega sodišča? Ali, da jo je prebral, pa je ni razumel? Katerikoli  razlog je slab, tragičen, strah vzbujajoč. Ustavno sodišče je namreč, če poenostavim, soglasno ugotovilo, da obtožni predlog sploh ni imel konkretiziranih znakov kaznivega dejanja. Opisa kaznivega dejanja ni bilo. In za nekaj, česar ni, je sodišče na treh stopnjah nekoga obsodilo. In Miro Cerar še danes ne ve, ali je ta človek kriv ali ne. Sramota!

Izjava št.2: Potrdil je pogosta srečanja z županom Jankovićem in možnosti nadaljnjega političnega sodelovanja, saj imata obe stranki veliko skupnega. Drži! Obe stranki imata dovolj skupnega, da lahko predsednika že ves čas mandata uspešno sodelujeta. Tako naj bi vlada in Janković potrdila v zadnjem letu 38 skupnih projektov, o katerih sicer nihče ne ve kaj dosti, razen o dveh, to je, da si je Janković zaželel hišo, v kateri že od mojega otroštva deluje ZD za študente, in hišo v kateri deluje enota UKC na ulici Stare pravde. Oba projekta sta sicer začasno propadla. Ker pa za obema stoji ministrica za zdravje, s katero ni nihče zadovoljen, vendar ima dama toliko moči, da se zanjo bori celotna vlada, je še vse vedno v zraku.

Ali je Janković kriv kakšnega kaznivega dejanja ali ne? Etični Miro Cerar v zvezi z Jankovićem sploh ne pomisli na kakšno kaznivo dejanje. O  zastaranih postopkih ali o uničevanju dokazov molči kot grob. Vsa Slovenija je poslušala prisluhe Jankovića, ki je za spolne usluge uredil službo za nedoločen čas samohranilki, vendar se to Miru Cerarju ne zdi sporno, nasprotno, verjetno je to točka, kjer sta stranki sorodni. Če odštejemo Milana Kučana, ki jima je kot spodbudo za sodelovanje iz klobuka potegnil Šarca.

Miro Cerar seveda ni pozabil pljuniti tudi na novinarja, ki je razkril kar nekaj njegovih nečednosti. “Tabloidni novinar” ga je imenoval. Pa vendar novinar in pravnik ve o novinarstvu in o pravu več, kot bo Miro Cerar vedel kdajkoli. Ker če se do poznih petdesetih s takšnim pravnim neznanjem vleče po fakulteti, je zamudil vse priložnosti, da bi se kaj naučil. V teh letih smo nekateri pozabili več, kot je on sploh kdaj vedel. Vendar njegovih neumnosti zlepa ne bomo pozabili. Kot tudi ne primitivizma Jankovića, ki piše dopise, kjer zapiše “Smrt fašizmu-svoboda narodom!”. Geslo, ki je bilo napisano pod vsemi ukazi o eliminaciji razrednih sovražnikov komunistične partije, pod vsemi sodbami v t.i. Dachavskih procesih, Nagodetovem procesu, pod vsemi zaplembenimi odločbami … Mimogrede naj omenim, da je celo v tistih časih uradništvu bilo dovolj pisanja tega “gesla” in so si ga poenostavili v “s.f. – s.n.”.

Tukaj je jasno, med Mirom Cerarjem in Jankovićem ni nikakršnih ideoloških ali etičnih razlik. Oba sta prišla iz iste reje, najnovejši model te reje pa sedaj tržijo. Tokrat ne kot uspešnega gospodarstvenika, niti ne kot etičnega pravnika, temveč kot navadnega komedijanta. S tem še niso poskusili. Upajo, da bo tokrat ta vloga zmagovita kombinacija.

Pa še nasvet, pred ideološkimi napadi iz vseh režimskih trobil v tem prihajajočem času komunističnih bakanalij,  poiščite zavetje v tujini.

 Lucija Ušaj Šikovec