fbpx

Noga laži je postala prekratka, da bi se povzpela na naslednjo stopnico

Kolumnist Davorin Kopše (Foto: Demokracija)

Pisalo se je leto 2018, imeli smo volitve, dobili smo zmagovalca, vlado pa so sestavili razdrobljeni nekompatibilni poraženci, kar ni nikoli premalokrat ponovljeno. Gradili so lažne gradove na peščeni podlagi in se kitili z gospodarsko uspešnostjo Slovenije, ki ni bila niti v najmanjši meri odvisna od njih. Lahko bi rekli, da je bilo slovensko gospodarstvo v času zmedenega vladanja pod vodstvom Marjana Šarca uspešno, ker je izrazito izvozno naravnano. Vemo, da je Nemčija beležila močno gospodarsko rast, slovenski izvoz pa je vezan prav na to gospodarstvo. Lahko rečemo, da je bilo gospodarstvo uspešno kljub vladi Marjana Šarca.

Posamezniki iz Stranke Alenke Bratušek še danes vestno skrbijo za eklatantno propagandno laž, da je Alenka Bratušek rešila Slovenijo. To naj bi dosegla z najemanjem milijardnih kreditov z obrestno mero od 5 do 7 odstotkov, da je krpala bančne luknje. Seveda ni sporno, da je bilo treba po veliki svetovni finančni krizi reševati tudi banke, je pa sporno, če za to iščeš poti in rešitve, ki obremenijo celotno skupnost, da bi pomagal bančnim butikom tajkunske klientele. Za reševanje bank je bil namreč Sloveniji dostopen denar po ugodnih pogojih iz evropskih virov. Te je vlada Alenke Bratušek zavrnila, ker z njimi ne bi mogla nuditi pomoči spornim bankam kot je bila npr. Factor banka znanega tajkuna iz vrst stranke LDS Hermana Rigelnika. Da bi v sanacijo zajeli tudi tovrstne banke, se je vlada Alenke Bratušek odločila za kredite iz virov, ki niso postavljali pogojev načina sanacije bank, zato so bili ti krediti bistveno dražji. Po tem ključu je Slovenija za sanacijo bank v celotnem obsegu najemala v velikansko škodo davkoplačevalcev.

Kredite vedno odplačujemo v prihodnosti, vprašanje je kam smo investirali
Na februarski seji DZ, kjer je predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na poslanska vprašanja, je vprašanje postavila tudi Alenka Bratušek. Izpostavila je, da je Slovenija danes zadolžena kot še nikoli. Pri tem je politikantsko spomnila na očitke SDS njeni vladi, ko je najemala zgoraj navedene drage kredite za reševanje bank. V svoje vprašanje je poskusila zaviti primerjavo med njenim najemanjem kreditov in najemanjem kreditov aktualne vlade. Očitala je vladi, da je v času koronakrize denar namenila za pomoč ljudem. Ja, predsednica stranke, ki se zavzema za ljudi, je vladi očitala pomoč ljudem. V nadaljevanju je navedla lažne podatke, da je umrljivost v Sloveniji zaradi covida-19 najvišja in šole v Sloveniji najdlje zaprte. Dobro, to je pač njen način zavajanja, da bi se priliznila svojim volivcem. Vrnimo se h kreditom.

Predsednik vlade Janez Jansa (Foto: STA)

Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru navedel razliko med najemanji kreditov v času vlade Alenke Bratušek in najemanjem kreditov danes, ko vlado vodi on. Povedal je, da so se od takrat do danes spremenile obrestne mere in tako mednarodno kot domače okolje. Razlika je tudi v porabi denarja. Aktualna vlada se je zadolžila za pomoč ljudem in gospodarstvu, denar, ki si ga je izposodila Bratuškova pa za reševanje bank, med njimi tudi tajkunskih bank. Namesto, da bi šle takrat tajkunske banke v stečaj, se danes tisti, ki bi morali v stečaj, vozijo v jahtah in kupujejo drage vile po Ljubljani, je še odgovoril premier. Trenutna vlada torej namenja denar v potenciale, ki bodo na ta način ohranili kondicijo za čas, ko bo treba ponovno na polno zagnati vse resurse. To ni zapravljanje denarja tja v tri dni, ampak je naložba, ki bo obrodila sadove. To so tudi edine smiselne naložbe.

Vlada Alenke Bratušek je zavrnila ugoden denar iz mehanizma za reševanje bank, kar je poudaril premier. To pa je zavrnila zato, ker s tem denarjem ni bilo dopustno pomagati bankam, ki niso spadale v program teh mehanizmov, so pa spadale v interes garniture, ki je vladala skupaj z Bratuškovo. To je vsa rdeča nič njenih “uspehov” reševanja Slovenije, na kar bi morali v imenu dejstev večkrat ponoviti.

Kredit naj bo naložen v tisto, kar prinaša dodano vrednost
Ne le na fakultetah, že v srednjih ekonomskih šolah učijo, da mora biti najet kredit naložen v projekte, ki zagotavljajo dodano vrednost. Če se posameznik, ki ima zagotovljeno eksistenco odloči za kredit, ki ga porabi za jahte in bahave vile, je to njegova odločitev in ima morda kdaj tudi smisel, če si želi na ta način nekdo graditi ego. Naloga države zagotovo ni zagotavljanje luksuza in lagodnega življenja izbrancem, ki so simpatični določeni politični opciji. Kot smo videli iz opisa zgoraj, je med drugim prav to počela vlada Alenke Bratušek.

Alenka Bratušek (Foto: STA)

Kaj torej počne aktualna slovenska vlada? Ob soočenju s koronavirusom in vsemi posledicami, ki jih je prinesla epidemija in v širšem obsegu pandemija, je vlada pravilno predvidela vseobsegajoče posledice, kar ji je narekovalo tudi sprejemanje vseobsegajočih ukrepov. Z osredotočanjem na en sam problem ali na del problema, bi se ujela v past šahista, ki nima pod nadzorom dogajanja na celotni šahovnici, zato prej ali slej zaide v nerešljive težave in dobi šah mat. Mobilizacija vseh razpoložljivih strokovnjakov, ki so želeli sodelovati, se je izkazala za najboljšo možno rešitev. Poleg priprav protikorona paketov in njihovega sprejemanja je pogled usmerjen tudi v izhodno strategijo, namenjeno dogajanju po epidemiji, ko bodo na vrsti teme za uspešen pospešek tistih gospodarskih panog, ki so najbolj zastale in ponoven zagon tistih, ki so se žal ustavile.

Na ta način je dobila Slovenija mednarodno zaupanje. Že v času prvega vala, kjer smo bili zelo uspešni, je veljala napoved, da bo Slovenija ena tistih držav, kjer bo bruto družbeni proizvod najmanj padel, napoved pa je bila med sedem in osem odstotki. No, danes lahko vidimo, da je ta proizvod v Sloveniji padel še za približno trideset odstotkov manj. Tudi bonitetne hiše tega seveda niso spregledale, zato se naša država lahko zadolžuje tudi po negativni obrestni meri celo na dolgi rok celih šestdeset let. To zaupanje v dolgoročno stabilnost države je poslanec Stranke Alenke Bratušek nepoznavalsko in smešno komentiral s trditvijo, da so posojilodajalci s tem izkazali Sloveniji nezaupanje, saj da ne verjamejo v njeno sposobnost kredite vrniti v krajšem roku. Hecno, za poslance SAB bi bilo res bolje, če bi bili v glavnem tiho.

Posledica je panika v opoziciji in napake
Namesto, da bi pomagali in prispevali tudi svoje ideje, v levih opozicijskih strankah nagajajo in poskušajo vlado onemogočati. Za njih ni hujšega kot dejstvo, da je vlada Janeza Janše uspešna. To je namreč vlada, ki so jo želeli z vsemi sredstvi preprečiti. V preteklosti so se večkrat poslužili zlorab institucij in medijev. Prve so pisale izmišljena poročila o korupciji, sodila nedolžnemu, poslale liderja opozicije tik pred volitvami v zapor, celo protiustavno odvzele poslanski mandat in podobno, drugi pa so ves čas prežali na priložnosti za negativno poročanje o zlobni opoziciji, ki je zakrivila vse tegobe države in njenih ljudi. Kot smo izvedeli iz TV oddaje Faktor, so novinarji pogosto pred volitvami celo klicali na sedeže levih vlad in spraševali kaj še lahko naredijo proti Slovenski demokratski stranki in njenemu predsedniku, da ne bi prišli na oblast.

Kaj bi torej lahko v prizadevanjih za uravnoteženje medijskega prostora od političnih strank levega pola pričakovali drugega kot huronsko obrambo obstoječega stanja. Te stranke so skupaj z mediji šle celo tako daleč, da so začele pošiljati politične pamflete evropskim in svetovnim medijem. Ali so ti vedeli, da so ti zmazki namenjeni zgolj diskreditiranju brez realne podlage še ni znano. Za zdaj je znano le to, da so nekateri te zgodbe objavili. Na nesrečo akterjev pa se je vsa zarota dokaj kmalu obrnila proti njim samim. Na pisanje so postali pozorni nekateri posamezniki iz Evropske komisije in Evropskega parlamenta in so se začeli spraševati kaj se v Sloveniji dogaja in če so res, kot pišejo mediji, novinarji pod pritiskom.

Slovenska vlada, ki nima česa skrivati, se je nemudoma odzvala in povabila predstavnike EU v Slovenijo, kjer naj se sami prepričajo o stanju na kateremkoli področju želijo, seveda tudi na področju medijev. Po uradnem posnetku stanja na licu mesta in ugotovitvah, se lahko tema uvrsti tudi na zasedanje Evropskega parlamenta, je ob tej priliki povedala evropska poslanka Romana Tomc. S tem je močno udarila po mlatenju prazne slame, česar si v Evropskem parlamentu želi predvsem poslanka iz vrst Socialnih demokratov Tanja Fajon. To seveda ne čudi, saj je v tem res dobra, kar je že večkrat dokazala.

Po vsem navedenem je navdušenje nad nadaljnjo obravnavo te teme v Sloveniji močno upadlo. Tisti, ki so zgodbe na različne načine plasirali v Evropo, so se zbali razkritja dejanskega stanja, ki je v popolnem nasprotju z njihovimi dolgoletnimi trditvami. Zavedajo se namreč, da to lahko dodatno zamaje njihov ugled in utrdi njihovo sramoto.

Levičarska laž je torej zastala sredi stopnišča. Ker je postala za kratke noge stopnica laži previsoka, naprej nenadoma ne gre več. Ostane le še nebogljeno kotaljenje navzdol.

Davorin Kopše