O kitajskem kapitalizmu in slovenskem socializmu

Mitja Iršič

Koronavirus je za Kitajce mala šola naukov o disfunkcionalnosti državnega upravljanja. Ta narod si z nami deli lastnost, ki je očitno skupna vsem ostankom različnih poskusov implementacije socializma: prepričani so, da mora omnipotentna država poskrbeti za blagostanje svojih državljanov. Ko je kaj narobe, začno najprej bentiti nad oblastjo – pa ne tisto v Pekingu. Tista ima na Kitajskem tak status kot Alah v islamu. Gnev se po navadi zlije na provincialne oblasti in župane posameznih mest, ki so Pekingov kanonfuter. Ko pride do kakšne zmede, vladnega debakla, upora lokalnega prebivalstva odstopi župan ali vodja province, politbiro pa ohrani harmonijo znotraj svojih vrst. Koronavirus pa je vendarle bila prevelika zadeva, da bi jo lahko podtaknili le županu Vuhana in guvernerju province Hubej. Prav neverjetno je kako ljudje na kitajskih socialnih omrežjih žugajo ljudem prav tja do prestolnice, skupaj z tistim, ki se ga sicer najbolj bojijo – nikoli z imenom, ampak tako, da je jasno na koga mislijo.

Tale kriza je namreč naplaknila vso nesnago, ki jo je sposobna državna uprava. Najprej zanikanje, da ni nič narobe, potem priznanje in nerodna komunikacija z javnostjo. Nato neustrezni ukrepi. Ko so videli, da stvari uhajajo nadzoru pa celo preveč histerični odziv. Ko sem prišel v Guangzhou je vuhanski virus divjal že najmanj en mesec (nekateri pravijo da celo od novembra). Pa ni nikogar zanimalo. Na ulicah je bilo polno ljudi. Nihče ni nosil maske.

Lokalna vlada državljane ni opozarjala, da se širi nevarna gripa, ki lahko hitro preide v pljučnico. Dokler ne niso v mestu začeli pojavljati prvi primeri. Najprej samo pri delovnih migrantih iz Vuhana in turistih ki so imeli v Vuhanu prestop. Nato domačini iz Guangzhouja, ki sploh niso bili v stiku z nikomer iz Vuhana, kar je bilo jasno sporočilo, da se virus zelo potentno prenaša.

Neučinkovito državno upravljanje
Ko so v enem dnevu našteli 25 novih primerov, se je začela vsesplošna državno-upravna histerija: prvi dan merjenje temperature na metroju. Drugi dan že na avtobusu in vstopu v nakupovalne centre. Tretji dan že celo v taksijih in kar tako na ulici. Prijazen glas je v mandarinščini po zvočnikih razporejenih po vsem mestu apokaliptično razglašal naj ljudje ostajajo doma, če se le da, ven pa hodijo samo če je res nujno. Ker je bilo ravno sredi vrhunca praznovanja lunarnega novega leta so se takrat vsi zavedal, da gre zares. Ulice so bile vsak dan bolj prazne, do danes ko je sprehod po Guangzhouju podoben sprehodu po Pjongjangu. Komaj kje kak človek, komaj kje kak avto. Le metroji in avtobusi neprekinjeno prazni vozijo kot v kakšnem distopičnemu znanstveno-fantastičnemu filmu iz osemdesetih. Tisti, ki so si še upali ven so se izogibali ljudem, ki niso nosili maske ali celo tistim, ki govorijo mandarinsko – Guangzhou je namreč kantonsko govoreče mesto, severnjaki pa so njihova različica “južnjakov iz Balkana”, V provinci Hubej, katerega glavno mesto je Vuhan namreč govorijo mandarinsko in kar nekaj ljudi od tam hodi delat v bogatejši jug (Guangzhou, Shenzhen, Hong Kong, Macau).

Na Kitajskem je te dni zelo težko priti do zaščitnih mask. (Foto: epa)

Kako neučinkovito je lahko državno upravljanje sem na lastne oči spoznal, ko sem več dni sledil sosledju uradnih priporočil in navodil za obnašanje v javnosti. Najprej so ljudem svetovali naj ne hodijo ven, oz. naj se vsaj izogibajo javnih krajev kjer se zbira večja množica ljudi (s tem namenom so zaprli vse parke, živalske vrtove, turistične znamenitosti in največje nakupovalne centre). Naslednji dan je postala nošnja zaščitne obrazne maske obvezna v zaprtih javnih prostorih. Če je nisi imel si bil obsojen na cesto in svoje stanovanje. Nato je začelo primanjkovati mask. Tiste, ki so ostale so podjetni trgovci začeli prodajati za desetkratno ceno (ponudba in povpraševanje pač). Iz Pekinga je hitro prišel ukaz, da to ni pravično – vsi guvernerji provinc so morali poslati policiste in kaznovati trgovce in lekarnarje, ki so hoteli zaslužiti. Država je nato prevzela vse aktivnosti okoli distribucije mask. A seveda tudi država ni imela neomejenih količin, ki bi jih lahko pravično delila med delovno ljudstvo. V Guangzhouju je zato lokalna oblast odločila, da lahko vsak državljan dobi štiri maske, ki jih bodo delili na štirih lokacijah po vsem mestu.

Kaj se je zgodilo? Vso mesto, ki samo v centru šteje toliko prebivalcev kot sedem Slovenij, se je zgrnilo na enega od štirih majhnih kioskov, kjer je država vršila pravično redistribucijo mask. Kar je sledilo je bilo predvidljivo: kaos, jeza, prepiri, prerivanja in koncentracija ljudi kot sredi največje gneče po koncu delovnega dne – ravno nasproten učinek od tistega nasveta, naj ljudje čim manj hodijo ven oz. se ne zadržujejo na javnih prostorih kjer je veliko ljudi. Mask večina ljudi ni dobila. Ko je lokalna vlada videla, da je naredila neumnost so akcijo hitro prek sredstev javnega obveščanja prekinili, rekoč da je prišlo do tehničnih težav. Večina ljudi mask ni dobila in tako še v trgovino ne morejo, saj jim tam brž preverijo temperaturo in ne spustijo noter, če ne nosijo maske. Tisti bogati so si seveda zalogo mask (drago uvoženih iz tujine) že naredili. Reveži jih ne smejo kupiti po dražji ceni, ker to ni pravično. Še na Aliexpressu in Alibabi so morali začeti umikati oglase z maskami.

Aparatčiki povzročajo kaos
Vem, zdaj pa se sprašujete – a so to isti Kitajci katerim se klanjamo, ko gledamo kako suvereno prevzemajo svetovni visokotehnološki primat na področju ITja, električnih vozil, proizvodnje baterij…? Ja, z eno razliko. Ko se čudite Huaweijem in Xiaomijem tega sveta se morate zavedati, da gre za podjetja kjer lastniki upravljajo s svojim denarjem. Pri državi pa gre vedno in povsod za aparatčike, ki nadzorujejo zapravljanje tujega (davkoplačevalskega) denarja. Takoj ko je zraven država bo sledil kaos, birokratski nesmisli, slaba komunikacija med uradi, nesposobnost, lenoba – ne glede ali se pogovarjamo o državni upravi na Kitajskem, Japonskem, ZDA, Nemčiji ali Sloveniji.

Država je povsod slab gospodar in povsod podvržena korupciji in nepotistično zaplojeni nesposobnosti. Nekoč sem vam že opisal kako Nemci že skoraj 20 let z milijardnimi izgubami državno-plansko gradijo letališče Brandenburg, pa še danes ni odprto. Debakel z maskami je super mikroprimer kako lahko država s slabo komunikacijo med posameznimi uradi in po inerciji upravljanja s tujim premoženjem povsem zataji in naredi težko situacijo s svojimi ukrepi še težjo. Kitajska je polna podobnih zgodb o državnem upravljanju – niti ni nujno, da je kriva korupcija. Včasih je dovolj že splošna nezainteresiranost ali nesposobnost državnih uradnikov, ki vedo, da se ne igrajo s svojim premoženjem. Dober primer je industrijski mimostrel ozkotruplega letala Comac C919. Centralni planerji se niso ozirali na opozorila domačih strokovnjakov, da nimajo nobenih izkušenj pri gradnji sodobnih potniških letal. V Pekingu so razmišljali, da če se na hitro skopirati BMW-jevega terenca in Hitachijeve hitre vlake, potem se da tudi letala. Pa ni bilo tako enostavno. Kitajski davkoplačevalci so v projekt od 2008 zmetali že 20 milijard dolarjev (veliko več kot Boeing in Airbus zapravita za projekte večjih širokotrupih letal), pa je po neskončnih zamudah še zmeraj v povojih. Ko bo končno prišel na trg ne bo ponujal nič več kot Airbus A320 ali Boeing 737, zato ga nihče ne bo hotel, razen kitajske letalske družbe, ki bodo v nakup prisiljene. V Pekingu so se pač odločili, da domače letalo potrebujejo za nacionalni prestiž, tako kot smo se mi odločili, da nujno potrebujemo 27 kilometrov železniških tirov od Kopra do Divače. Vmes se je zamenjalo cel kup strokovnjakov iz nacionalnih institutov za letalstvo, a nihče ni našel zmagovite formule – kljub dobro dokumentirani industrijski kraji Airbusovih, Honeywellovih in Boeingovih patentov.

Slovenski politiki reševali NLB, kitajski poslovneži gradili imperije
Na drugi strani pa imamo neverjetne uspehe, kitajskih družb, ki so prejšnje desetletje iz garažne obskurnosti prerasle v multinacionalne mednarodne konglomerate, ki si počasi a zanesljivo podrejajo tehnološki svet. Li Šifu si je leta 1986 sposodil denar in ustanovil družbo Geely, s katero je začel proizvajati hladilnike. Leta 2002 je kupil propadlo državno avtomobilsko družbo in začel proizvajati avtomobile. Najprej po licenci Daihatsu, nato po lastni tehnologiji – proizvajati so začeli SUV modele, ki so v Aziji sloveli kot dober približek zahodnim, a za tretjino cene. Družba je kapitalsko eksplodirala in 2010 od Forda kupila Švedski Volvo. Vse sodobne Volvove modele je razvil Geely. Leta 2017 so kupili 51% delež legendarne angleške znamke Lotus, leta 2019 pa še 9.5% delež najstarejšega proizvajalca avtomobilov Daimler. Lastnik Li je pred vstopom na avtomobilski trg kritiziral državne proizvajalce avtomobilov, ki so le vstopali v skupne projekte s tujimi družbami (s Hondo, Volkswagnom, BMW-jem, Toyoto…), nikoli pa niso vzpodbujali inovacij, saj so bili birokrati premalo vizionarski, da bi razmišljali po svoje. Prav tako je kritiziral krajo intelektualne lastnine tujim družbam, saj je bil mnenja, da se pravega znanja ne da kupiti – nastati mora po naravni tehnološki inerciji in se razvijati v skladu z ekonomskimi smernicami.

Lei Jun, ustanovitelj podjetja Xiaomi. (Foto: epa)

Xiaomi je danes najmlajše podjetje v prestižni druščini Fortune 500. Nastalo je komaj leta 2010, kot skupna zasebna investicija tehnoloških zanesenjakov, ki so delali za Googlov institut na Kitajskem. Direktorju Lei Junu je bilo hitro jasno, da bo v bodoče, profite na področju pametnih telefonov žel le Apple s svojim edinstvenim ekosistemom, drugi proizvajalci pa bodo slej kot prej prodajali z izgubo. Bitka za profite pa se bo bila na področju storitev in monetizacije informacij, ki jih uporabnik telefona preda proizvajalcu – Leiju je bilo to jasno že leta 2010 (ko se še Google tega ni dobro zavedal) zato je začel telefone že od začetka na trg pošiljati z izgubo (Xiaomijevi telefoni so takrat – in še danes – stali polovico podobnih Samsungovih na istem operacijskem sistemu). Vedel je, da noben državni planer ne bo podprl takšne na videz kontraintuitivne poslovne odločitve – zato so bili vsi investitorji zasebniki, med drugim tudi ameriški proizvajalec komunikacijske opreme Broadcom. Drzna strategija se je izplačala – danes je Xiaomi tretji največji proizvajalec pametnih telefonov, drugi največji proizvajalec robotskih sesalcev, peti največji proizvajalec televizij. Nastal pa je komaj desetletje nazaj. Se spomnite tistega nesrečnega leta 2010 ko so naši državni vizionarji politkomisarili po NLB, NKBM, Petrolu, Instrabenzu? No, danes je Xiaomi, ki ga takrat še ni bilo, vreden več kot tržna kapitalizacija celotne slovenske borze. Lei Jun je že pred Xiaomijem vodil Kingsoft – eno prvih softverskih družb na Kitajskem. Družba je bila od ustanovitve pretežno pod kontrolo državnega aparata – razvijala je aplikacije za javno upravo in vojsko. Lei jo je po vzoru Microsofta preobrazil v sodobno zasebno družbo, ki je začela razvijati programsko opremo za poslovne in zasebne uporabnike. Leta 1998 jo je z IPO-jem spremenil v pravo zasebno družbo, preden se je posvetil drugim projektom. Lei Ju je od nekdaj verjel, da so državni uredniki preveč okorni, nazadnjaški, premalo vizionarski, včasih pa tudi preveč leni in ujeti v svoje tirnice razmišljanja, da bi bili sposobni narediti drzne tehnološke preskoke, ki jih dinamični zasebni trg potrebuje.

Slovenci potrebujemo več visokotehnoloških podjetij
Lahko bi naštel še ducat takšnih primerov zasebnih industrijskih pobud, pa še en ducat državnih mimostrelov, ampak mislim, da razumete kaj vam želim povedati. Ko se čudite kitajskim vesoljcem, ki kot iz rokava stresajo nove multinacionalke se zavedajte, da tega ne počnejo državno-planski komunisti v Pekingu. Tisti imajo še zmeraj svoje zombi državne družbe, kjer so zaposleni njihovi sinovi, nečaki in svaki – te tolčejo izgube in obratujejo le zato, da se dela po keynesianskem načelu “in case of nothing to do break glass and sweep the broken glass.” Ti sicer zavirajo drugače eksplozivno kitajsko rast, a ne dovolj, da je ne bi zasebniki uspešno zamašili z milijardami dodane vrednosti, ki jo proizvedejo. Komunisti v Pekingu so to hitro ugotovili in zdaj zasebnim podjetjem ne solijo pameti okrog tega kako služiti denar. Vedo, da to znajo zasebniki bolje in učinkoviteje od njih. Že davnega leta 1981 so naredili prvi prostotržni kapitalistični eksperiment – posebno ekonomsko cono (Jingji Tequ, oz. SEZ – special economic zone) imenovano Shenzhen. Cona SEZ je mestu dovoljevala, da sprejme svoje davčne predpise za privabljanje tujega kapitala in da je izvzeto iz planske ekonomije, kateri je bil podvržen preostanek države. Shenzhen je nato iz kantonske ribiške vasice v le dveh desetletjih zrasel v globalno tehnološko metropolo, kjer se danes proizvede 80 odstotkov vseh pametnih naprav na svetu. Danes SEZ eksperiment komunistična partija vidi kot zgled za vsa druga kitajska mesta in lokalne province vzpodbuja, da mesta izolirajo od državno-planskega gospodarstva in namesto tega skušajo privabiti zasebne investicije – tako domače kot tuje. Sistem SEZ mestom hkrati omogoča lastno ekonomsko administracijo, s skoraj takšno gospodarsko avtonomijo, kot jo ima Hong Kong.

Cena zato, da partija zasebnike pusti pri miru kar se tiče tekočega poslovanja pa je, da morajo zasebne družbe centralni vladi biti neprestano na voljo, če jih ta želi kadarkoli uporabi za geostrateške, vojaške ali civilno-kulturne namene. Kaj to pomeni? Xiaomi in Huawei imata proste roke kar se tiče svoje tržne strategije in portfolia izdelkov – a ko jim vlada ukaže, da morajo v svoj telefon vgraditi vohunsko programsko ali strojno opremo, ki nadzira domače ali tuje subjekte morajo ubogati. To za zahodni svet in tudi za navadne Kitajce prinaša povsem druga tveganja, a v sklopu tega sestavka se s to komponento ne bom ukvarjal. Želim vam le predstaviti kitajsko gospodarsko in politično resničnost, še posebej tistim kljukcem, ki mahajo z Huawejievim P30PRO rekoč: “No, zdaj vidite, da komunizem deluje.” Eksplozivna rast kitajskega gospodarstva je otrok zasebne gospodarske pobude. Ko pride zraven država, se kot pri nesrečnih maskah vse poruši. Takrat se učinkoviti Kitajci spremenijo v orientalsko različico slovenskih A Je To socialistov a la Šarec, Cerar, Bratušek, Erjavec, Židan. Ne le zaradi korupcije in nepotizma – tudi zaradi dobre stare birokratske nesposobnosti, ki je tako značilna za vsak državno voden projekt na svetu. Ko bo Xiaomi letos predstavil svoj prvi zložljivi telefon in robota, ki bo funkcionalni hišni pomočnik bodo kitajski socialisti še zmeraj iskali ustrezni pravičen način za distribucijo presnetih zaščitnih mask, slovenski socialisti pa bodo še kar merili višino tistega zidu v Pesnici. Na srečo imajo kitajski socialisti Xiaomi. Mi ga nimamo.

Mitja Iršič

  • pero

    bravo!

  • dež

    Odličen članek Mitja, upam da v Levici in SD preberejo.
    Čeprav se bojim, da ne bodo razumeli, z izjemo dela z zaščitnimi maskami. Tam so naši socialisti pred Kitajci, verjamem da pri nas imeli vsaj 6 kioskov, če ne bi šlo, bi dodali mobilno enoto na fergusonu.

  • kitajske ni več :)

    Še en videoposnetek brizganja kemikalij po kitajskih ulicah. (5.2.2020 07:07 CET)
    27.1.2020 je študija petih grških znanstvenikov analizirala genetsko razmerje 2019-nCoV
    in ugotovila, da “nov koronavirus ima novo sekvenco skoraj polovice
    svojega genetskega zapisa, brez bližnjih podobnosti drugim virusom
    znotraj podgenov sarbecovirusov,” ima pa tudi nenavaden srednji segment,
    ki ga ni bilo mogoče videti pri nobenem koronavirusu. Vse to nakazuje,
    da je 2019-ncoV popolnoma nova vrsta koronavirusa. Avtorji študije tudi
    ovržejo hipotezo, da je 2019-nCoV nastal, kot posledica naključnih
    mutacij med različnimi koronavirusi. Ugotovljene lastnosti si lahko pogledate na tej grafiki. (5.2.2020 06:53 CET)
    Trenutno stanje uradno potrjenih okužb s koronavirusom po državah. Več kot očitno ima Nemčija težave s širitvijo števila okužb. (5.2.2020 06:37 CET)
    Dvemaod treh okuženih pacientov s koronavirusom v Kaliforniji, ki sta hkrati
    tudi zakonca, se je v nedeljo zvečer stanje močno poslabšalo. Par
    je bil odpeljan v bolnišnico kalifornijske univerze v San Francisco,
    kjer bosta v izolaciji zdravljena. (5.2.2020 06:33 CET)
    Medicinsko osebje Hong Konga na demonstracijah že drugi dan zapored, pozivajo k popolni zapori meje s celinsko Kitajsko. (5.2.2020 06:23 CET)
    V javnost je prišel videoposnetek pogovora z doktorjem iz Wuhana.
    “Urgenca postala mrtvašnica, nihče ne poskrbi za trupla, krematorij je
    preveč zaposlen. Mnogo pacientov z okužbo koronavirusa odklonjenih brez
    testov in diagnoz”. (5.2.2020 06:19 CET)
    Videoposnetek običajne patrulje za “gripo” na Kitajskem. (5.2.2020 06:13 CET)
    Videoposnetek, ki se ga je večkrat odstranjevalo iz interneta na kitajskem, iz ene od bolnišnic. Rumene “vreče” so trupla, ki ležijo kar po hodnikih. (5.2.2020 06:10 CET)
    Videoposnetek športne dvorane na Kitajskem, polne bolnih ljudi zaradi okužbe s koronavirusom. Ste bili kdaj priča poljskim bolnišnicam in športnim dvoranam polnih ljudi zaradi gripe? (5.2.2020 06:04 CET)
    Video, katerega kitajska komunistična partija ne želi, da ga vidite.
    Več poročil prikazuje neokužene ljudi, ki jih na silo odvlečejo v
    “karanteno”, ker poročajo resnico na družbenih omrežjih. Kitajska
    komunistična partija uporablja karanteno, kot izgovor za lov na
    disidente, torej ljudi, ki so zavezani resnici in ne kitajski partiji.
    (5.2.2020 05:59 CET)
    Trenutno potrjenih primerov okužbe po kitjaski celini 24324, ostali svet 172, potrjenih 492 smrtnih žrtev. (5.2.2020 05:59 CET)
    Vsaj 10 primerov okužbe s koronavirusom odkrite na krovu potniške križarke
    podjetja Carnival – Diamond Princess, ki je zasidrana v Yokohami,
    vseh 3000 potnikov na krovu je v karanteni. Eden od potnikov, pri
    katerem je bila okužba odkrita, je nedavno odšel na kopno v Hong Kongu.
    (5.2.2020 05:51 CET)
    Videoanaliza oziroma komentar eksplozivnega
    intervjuja Dr.Francis Boyle, ki je napisal osnutek zakona Biological
    Weapons Act, ki ga je ameriški Senat in spodnji dom House potrdil
    soglasno, v veljavo pa je stopil s podpisom Georgea H.W.Bush (original
    intervju dolg cca.38min si lahko pogledate na tej povezavi v angleškem jeziku brez slovenskih podnapisov
    ), v katerem potrdi, da je 2019 wuhan koronavirus ofenzivno orožje
    biološkega bojevanja in da se World Health Organizacija tega že zaveda.
    Videoanaliza je v angleškem jeziku, traja cca.25min, ogledate si jo lahko na tej povezavi. (4.2.2020 22:42 CET)
    Tajska najavila velik nacionalni “Big Cleaning Week” projekt v okviru preprečevanja širitve okužbe s koronavirusom. (4.2.2020 22:23 CET)
    več: https://ambasador21.wordpress.com/2020/01/24/kitajska-postavila-tretje-mesto-v-karanteno-wuhan-virus-se-je-razsiril-v-singapur/

    • Franc Šink

      Hvala za pojasnila. jasno je da nam lažejo

      • hvala za potrditev našega dela, ki je popolnoma neprofitno…..slovenijo lahko pomagate pripraviti, na to, kar bo več kot očitno prišlo slej kot prej tudi v slovenijo(če ne okužbe pa gospodarske posledice) širite ta blog prispevek, ki se vseskozi dopolnjuje v skladu z razvojem dogodkov, tako bodo ljudje imeli več svežih, nefiltriranih informacij o dogajanju glede epidemije koronavirusa, in bodo posledično lahko sprejemali boljše odločitve zase in za svoje bližnje, širite ga lahko bodisi preko emailov, socialnih omrežij, ob kavi s prijatelji, sosedi, družino itd….kajti predvidevam, da se elite situacije glede izbruha precej dobro zavedajo in namenoma servirajo informacije, ki bodo povprečnega slovenca vrgle v zaostanek z reorganizacijo prioritet, posledično zaostanek z odločitvami, za katere obstaja samo eno okno priložnosti….to pa mislim, da počnejo zato, da odprodajo tisto, kar bo kmalu ničvredno tistim, ki niso poučeni in bodo tako to krizo izkoristili na nov transfer realnega bogastva slovencev v roke peščice ene in iste elite….bog ne daj, da pa res izbruhne epidemija okužb v sloveniji, ker tistih 1.4mio slovencev, kar nas naj bi bilo v rezervatu….je lahko to ELE dogodek (extinction level event) za tako majhen narod oziroma etnično skupino…kar pač mi slovenci smo…torej širite to povezavo, ki vsebuje vse ostale povezave na vire informacij iz tujine in socialnih omrežij(brez da si ljudje ustvarjajo profile), kjer se poroča veliko bolj aktualno in kredibilno, kot pa preko filtra slovenskih mainstream medijev, od katerih ima vsak svojo POLITIČNO agendo….
        povezava: https://ambasador21.wordpress.com/2020/01/24/kitajska-postavila-tretje-mesto-v-karanteno-wuhan-virus-se-je-razsiril-v-singapur/

  • hajduk

    Kitajska gripa je v nekaj dneh obkrožila planet, kot pričakovano. Očitno gre za sledljiv virus, zato pandemijo študirajo vse mogoče varnostne organizacije, z ZN in vojsko na čelu. Virus se lahko šverca čez vse meje, izziv je poiskati sleherno špranjo, skozi katero se lahko prebije.

    Vseeno potuje po planetu relativno malo ljudi, v primerjavi s številom kitajcev, če se lahko virus prebije na drug konec sveta, se bo po državi širil še bistveno hitreje, zato je vojaška karantena res čisto brez veze ali celo škodljiva.

  • hajduk

    Xiaomi je res zakon, 2 leti star telefon, vreden 250 evrov nov, pelje lulat tudi samsunge in jabčeke, če gledamo samo golo procesorsko moč. Lahko leti na 3 gigahercih, kar ne zmorejo niti zadnje generacije hi-end procesorjev, računa hitreje kot moj star namizni PC. Ampak edino, če naložiš doma skuhan ROM, na katerem lahko potem odkleneš frekvence. Kitajski EMUI android sistem sploh ni slab, hiter je v glavnem zato, ker je preprost in nima veliko dodatkov.
    Podobno velja tudi za Huawei, z njihovo verzijo androida deluje veliko bolje kot na Googlovem standardu, le da ni tako zanesljiv in robusten, ampak te eksotike itak nihče ne kupuje zaradi tehnične brezkompromisnosti. Tisti P30 pro ima bolj zmogljivo zoom kamero kot jo je imel včasih tajni agent 007, ni pa boljša od poceni dodatnega monokularja, s katerim preprosto povečamo zmogljivost vsake mobilne kamere. Obrneš mali daljnogled in dobiš zmogljiv mikroskop, tega original ne zmore.
    Na trgu telefonov je precej takih inovacij, nekateri imajo vgrajeno celo pravo termalno kamero, ki bistveno poveča ceno sicer povsem povprečnega mobilnega računalnika. Ampak kamero lahko kupiš tudi posebej, moj Xaiomi bi potem stal 500 evrov, termalna kamera bi bila pa boljša od dvakrat dražjega namenskega telefona, ki ima štirikrat počasnejši procesor.

    Eno je tehnična osnova, drugo so algoritmi, ki omogočajo elektroniki delovanje. Kitajci znajo prodati svoje improvizacije, lastne vrhunske znanosti pa skoraj nimajo. Kdo pa danes ne zna narediti baterije, kovinske folije so povsod poceni, le tiste nano praške je težko sintetizirati brez umazane in energetsko potratne industrije, zato jih vsi raje uvažajo od njih.
    Nova generacija baterij je trikrat močnejša in zdrži desetkrat dlje od kitajskih, Evropa in britanska naveza bomo uporabljali take, ki bodo standard še desetletja. Isto velja za električne avte, ki so dejansko vozički z motorčki v kolesih, kdo v EU pa ne zna narediti aluminijasto šasijo in naviti elektromotor, je ni države na zahodu, ki ne bi znala narediti svojega avtomobilčka na baterije. Ampak kaj točno pomeni pameten avto, v kakšnem smislu pomaga pri vožnji, za novo revolucijo je treba razviti sleherno komponento na novo. Kmalu bodo avtomobili prav tako komplicirani kot mobilni računalniki, funkcija vožnje je še najmanj kar bodo zmogli.
    Osebno nisem preveč navdušen nad ročnimi urami, ločim pa švicarski inženiring od kitajskih ponaredkov, saj znajo tudi kitajci načrtovati tiste koleščke, klatna in vzmeti, ampak samo osnove, nimajo za burek proti tradicionalnim evropskim mojstrom, ki točno vedo kaj delajo in znajo poriniti razvoj na sam rob fizikalnih zmogljivosti takih izdelkov.
    Najjhuje kar se lahko zgodi kitajcem bi bilo, če bi šle evropske in ameriške univerze ven iz njihovih razvojnih oddelkov, sami nas ne bi dohiteli še vsaj sto let, če sploh kdaj.

  • Resnica

    Slovenci potrebujeno vec visokotehnoloskih podjetij…ja se strinjam….ampak za to potrebujes dobre podjetnike…a mislite da je elonu musku uspelo zaradi drzave ali zaradi sebe?