fbpx

Peter Jančič: Rolls-royce predsednica, vladne račke in Bandellijeva ministrstva

Urednik in novinar portala Spletni časopis Peter Jančič (Foto: STA)

Predsednica z rolls-roycem in rusko dačo, tako so v tujini opisali Natašo Pirc Musar. Raziskovalci javnega mnenja tokrat niso udarili mimo. Nova predsednica z znamenitim vozilom in zanimivimi nepremičninami spominja na tradicije Josipa Broza, ki je tudi imel rolls-royca, pa še brunarico na Brdu pri Kranju, v kateri je bil pozneje pogosto Janez Drnovšek, predrago jo je obnovil Danilo Türk, bolj skromni Borut Pahor pa se ji je odpovedal. V kampanji pred volitvami pa se je pokazalo, da so časi starodobnikov za Pirc Musarjevo že nekoliko mimo, objavljeni so bili namreč posnetki modernejših avtomobilov, ki se danes uporabljajo za prevoze.

Da tuja registracija prestižnega avtomobila na posnetku dokazuje izogibanje domačim davkom, je bila špekulacija pred volitvami, na katerih pa bi vsak drug razplet kot zmaga Pirc Musarjeve pomenil veliko presenečenje, ker je bil za njo Milan Kučan, ki s svojimi tajkuni obvladuje večino zasebnih medijev in ima prek svoje tranzicijske elite tudi sicer velik vpliv na pomemben del skupnosti. Kar je dokazal že s podporo Robertu Golobu pred volitvami poslancev, ko je ta potem zmagal. Manj slavno je bilo tokrat za Goloba samega, ki se je zaradi podpore Kučana Pirc Musarjevi najprej opekel s podpredsednico svoje stranke Marto Kos, potem pa je na volitvah pogorel še s podporo kandidaturi evropskega poslanca SD Milana Brgleza. Proti Kučanu ne gre.

V tretje je Golobu le uspelo, ko je podprl neizogibno, torej Pirc Musarjevo. Hkrati je iz medijev, ki so v državni lasti in ima zaradi tega nanje vpliv, odpravljal še zadnje sledi pluralnosti in s tem nevarnost, da bi tam objavili kaj nerodnega za vlado ali zanj. Pa čeprav bi bilo vse res. S serijo političnih menjav v vrhovih državnih podjetij si so že zagotovili nadzor nad Siolom, kjer pa je novi urednik Mihael Šušteršič te dni precej pogumen, včeraj je tako objavil kolumno Janeza Šušteršiča Zakaj morate na referendumu o RTV glasovati proti, kar kaže, da nekaj mnenjske širine še dopušča. Ni čisto jasno, ali gre za napako ali res preseneča, a čas bo to hitro pokazal. Kolumna je ostra kritika ciljev in ravnanja koalicije Roberta Goloba, da si politično podredijo RTV Slovenija. Najglasnejši zagovorniki tega podrejanja in celo politični aktivisti vladnih strank za ta cilj so pred odločanjem ljudstva novinarski sindikat in društvo novinarjev. Kučan pa je nekam tiho. Morda ker njegov glas niti ni potreben.

Maserati Aleša Musarja s tujo registrsko tablico

KAKO ZAPRTI USTA DIREKTORJU RTVS?
Za obe organizaciji, sindikat in društvo novinarjev, je bilo že doslej znano, da sta politično podrejeni strankam leve sredine in pogosto s svojimi člani na vso moč pomagata v kampanjah proti Janezu Janši, nista pa se še nikoli uradno tako povsem naravnost razglasili za politične aktiviste. Zdaj so to storili. Povsem uradno so se prijavili kot organizatorji kampanje za zakon, s katerim vladne stranke poskušajo politično prevzeti RTVS. Zadnji teden so ti aktivisti dosegli, da je vlada direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmougu tudi prepovedala nastopanje pred referendumom o spremembi zakona, s katero ga odstavljajo. Ne sme se braniti. Nima pravice. Le vlada sme govoriti. Kritikom je s pomočjo svojih novinarskih aktivistov zaprla usta. Si je mogoče predstavljati večjo ponižanje za javno RTVS in ideje poštenega novinarstva, ki javnosti predstavlja vse plati, da se ljudje lahko pošteno odločijo? Novinarski kodeks novinarjem prepoveduje propagandistično delo. Ni mogoče biti hkrati propagandist Roberta Goloba in kot novinar pošteno in vsestransko obveščati javnost o Robertu Golobu. Če to združiš, verodostojnost strmoglavi. In dobimo novinarstvo tipa Eugenije Carl in Mojce Pašek Šetinc, ki kazensko preganjata Janeza Janšo za besede, a mirno še sodelujeta v poročanju in urejanju vsebin, ki se nanašajo nanj in njegovo stranko.

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough (Foto: STA)

Že pred referendumi je povsem jasno, kdo bo največji poraženec odločanja, ali odstaviti vrh RTVS. Poraženci bodo novinarji, ki ne želijo biti sluge nobenemu političnemu polu, in medij, ko poskuša biti javni in ne le glasilo oblasti. Vladajoči se niti ne sprenevedajo, da bi s spremembo zakona o RTV skušali rešiti kak vsebinski problem RTV Slovenija, ki jih ima ta veliko in s čimer se običajno ukvarjajo oblasti. Denimo, kako popraviti arhaično organiziranost še iz tehnološko drugačnih časov socializma, katere posledica je božjastno preveč zaposlenih na vseh koncih razen pri ustvarjanju vsebin, posledica pa je katastrofalna nizka gledanost in poslušanost programov. Še posebej, če vemo, da s prispevki damo zanje vsako leto sto milijonov. Vladajoči ne skrivajo, da jim gre le za političen nadzor nad televizijo, radiem, spletnimi portali in da zaradi tega menjujejo vse direktorje, nadzornike in programske svetnike. Takoj in vse. Depolitizirajo. Po postopku za vojno in naravne katastrofe. In to celo z razlago, da jo to, da nastavijo svoje direktorje, urednike in novinarje, preprosto posledica zmage na volitvah, o čemer ne sme biti nobene razprave. Najmanj Grah Whatmougha, ki ga je na RTVS kot nadzornika nekoč delegirala levosredinska vlada Mira Cerarja. A takrat ne s predčasnimi menjavami tistih prej. Na zadnjih volitvah poslancev v resnici nismo odločali o podrejanju medijev Robertu Golobu in tudi ne o inflaciji ministrstev. Te načrte so zdaj vladajoči pred volitvami skrivali kot kača noge.

SOLIDARNA PRIHODNOST SE BLIŽA
V državi je ob 54 odstotkih volivcev, ki so prejšnjo nedeljo glasovali za Kučanovo Natašo Pirc Musar, še 46 odstotkov volivcev za SDS Anžeta Logarja. 411.432 Logarjevih volivcev pa morda nekoliko težje razume, zakaj bi jih z njihovim denarjem o dogajanju doma in po svetu obveščali le politični aktivisti Svobode, SD in Levice, ki so uradno v kampanji za vladne stranke. Tiste, ki so nazorsko na drugo strani, bi poradirali. Levi lahko predčasno menjujejo in odpuščajo direktorje, urednike in novinarje. To se jim zdi normalno. Če pa njih kdo le kritizira, denimo na spletnem omrežju, pa je to konec sveta in še vse mogoče. Internacionalizirajo dogajanje in kazensko preganjajo.

Število ministrstev v času vlad RS (Vir: Spletni časopis)

Pred vlado bo čez teden še dodaten preizkus, ali jim je ljudi s svojimi novinarji uspelo prepričati, da Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec nujno namesto 14 potrebujejo 19 ministrstev, da bi lahko vladali. Med temi bi bilo tudi ministrstvo za solidarno prihodnost Luke Mesca in še nekaj podobnih, ki spominjajo na ministrstvo iz Alana Forda. Saj veste: za iskanje rud in izgubljanje časa. Luka Mesec, ki je na volitvah komaj zlezel v parlament in je eden večjih poražencev, za katerega to ministrstvo Golob ustanavlja, si ga ne želi več. A premier vztraja. Želi si po številu ministrstev eno najbolj razkošnih vlad, odkar imamo državo.

Če na referendumu večina ne bo zavrnila množice dodatnih ministrstev, bo to za Roberta Goloba najbrž še večji poraz, kot če jim projekt volivci ustavijo. Vlado z množico za državo nepotrebnih dodatnih ministrstev bo v težkih časih moral sestaviti in potem voditi. Bo pa lahko s tem vsaj poskrbel za vse Alenke Bratušek, Marke Bandellije in morda Janije Möderndorferje, ki so še brez dela. Za Šarce je že. Da o Mescu ne govorimo.

Solidarna prihodnost se hitro bliža.

Peter Jančič

Kolumna je bila prvotno objavljena v Spletni časopis