Pisma – od zmage do zmage: Diagnoza Tit Turnšek in njegovi

Vinko Vasle (Foto: osebni arhiv)

Doktor zgodovinskih znanosti Jože Možina in dr. Jože Dežman sta pred dnevi opravila še eno pomembno dejanje za spoznavanje resnice o revoluciji, partiji, Udbi, Hudi jami, morilcih in pomorjenih. Nisem bil presenečen, ko se je s pamfletom nezgodovinskosti in neresnic oglasil Tit Turnšek, človek, ki je partizanskemu gibanju naredil toliko moralne škode, da bi ga morali odnesti s sedeža zveze borcev. Niti me ni presenetilo, da se v bran svojega novinarja in urednika Možine ni postavil generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc. Ko si marioneta politikantskih in ideoloških silnic, pač počenjaš tisto, kar je zapovedano. Je pa takole malo za bruhanje Kadunčevo pisanje Turnšku, ki dokazuje, da generalni direktor javne hiše o zgodovini ne ve nič. O resnicah pa še manj. Ampak, to je pač kadrovski kriterij. Podobno velja za odgovorno urednico Manico Janežič, ki molči, namesto da bi pred pogromom ubranila svojega sodelavca in kolega. Ampak – če bi bila takšna, ne bi bila odgovorna urednica.

Verjamem, da udbolevičarje celo na fizični ravni boli, ko morajo poslušati, kaj so počenjali njihovi očetje in dedki. Zato se je v imenu centralnega komiteja komunistične partije pod vodstvom Dejana Židana oglasil nek Marko Koprivec, ki joče, da nič ni res, kar je govoril Dežman, ne pove pa, kaj je res. Ker ne more. Koprivec se je oglasil kot novoizvoljeni poslanec državnega zbora, kar je prvovrsten politični pritisk na neodvisno novinarstvo. Koprivec je tip, ki je zaljubljen v Edvarda Kardelja, ki je po njegovem mnenju celo post mortem zaslužen za slovensko osamosvojitev.

Milan Kučan se bo  moral z njim o tem zelo resno po udbovsko pogovoriti, ker dva pač ne moreta biti zaslužna za to – in eden celo mrtev. Kučan se je namreč sam razglasil za očeta osamosvojitve brez intimne opcije, da je to tisto, kar hoče. Koprivec s svoje osebnosti prežene vso meglo, ko človek izve, da je diplomiral na avtomatizirani ideološki partijski pralnici možganov FDV. To, kar je pisal v protest proti Dežmanu in Možini, pa je za 21. stoletje burka in patologija.

Bi za 11 pregrad zazidali krive ljudi?
V slogu popolnega besnila pa se je oglasil tudi Tit Turnšek, ki prav tako ne ve povedati, kaj se je Dežman zlagal; Turnšek namreč ni človek, ki bi nasprotnika potolkel z argumenti in dokazi, ampak z znano udbopartijsko metodo: resnica je naš monopol, četudi je laž. Po njegovem so povojni poboji čisti, čeprav je bilo sodno-pravno dokazano nasprotno. Turnšek je znan po tem, da sprijeno revolucionarno morilsko nasilje razglaša za sodno-pravno pravico. Trdi na primer, da so vse pomorjene obravnavale posebne komisije – sodišča -, jih obsodile na smrt in likvidirale. Če bi to bilo res, potem pri nas ne bi imeli doslej odkritih 600 prikritih morišč. In zločinci iz borčevskih in komunističnih vrst ne bi v Hudo jamo za 11 (z besedo: enajst!) pregrad zazidali živih, nikoli sojenih ljudi, ki so po vseh pravnih uzancah nedolžni.

Naj mašinca zagode
Pomorjeno družino Hudnik je razglasil za vaške razbojnike, tatove, roparje in fašistične sodelavce, pa čeprav so bili v obnovljenem sodnem postopku razglašeni za nedolžne. Turnšek tako postane nadpravno bitje, ali če se izrazim v njegovem neandertalskem vokabularju: Turnšek je lažnivi kurec. In mirno dodaja – še premalo smo jih pobili. Celo dva njegova predhodnika na položaju predsednika ZZB – Janez Stanovnik in general Ivan Dolničar – sta obsodila povojne pomore in jih obžalovala. S tega vidika opazovanja lastnosti Tita Turnška je težko govoriti, da gre za človeka! Turnšek je v prvi vrsti diagnoza. Kot je na primer antropološka diagnoza Svetlana Slapšak, pri kateri se je po mojem mnenju zgodilo nedokončano učlovečenje po Darwinu. Diagnoza je tudi Svetlana Makarovič, ki je potomcem pomorjenih, ki nimajo kje prižgati sveč, svetovala, da naj si jih vtaknejo v rit. Turnšek, 80-letni zlobni starček, zdaj zahteva ukinitev Jožeta Možine in tretjega parlamentarnega programa. Drugače – naj mašinca zagode …

Foto: STA

Možina in Dežman sta postavljena v drugorazredno sfero zgodovinopisja. Pravi so le titofilski zgodovinarji tipa Božo Repe, ki je pisec avtobiografije o Kučanu, in Jože Pirjevec, ki je na primer z lastnim telesom in pljunki na cesti proti Rovtam napadal udeležence slovesne spominske maše.

Diagnoza na diagnozo.

Vinko Vasle