Če bi Miki Muster danes še bil med nami, bi iz lika Serpentinška naredil to, kar mu pripada – Dolfijevega oponaševalca. Na pikniku svoje stranke je bil izjemno prepričljiv, čeprav ni nič povedal, samo njegov glas je bil naravnost zastrašujoč. Dve noči nisem spal. Roko je pa komajda obvladoval, da ni samodejno šla kvišku. Ta narod si takšnega Serpentinška seveda zasluži, čeprav je Muster v preteklosti že vzpostavil razmerje med “ein volk, ein reich, ein fuhrer”, ko je v znameniti pozi upodobil Zorana Jankovića. Ta ima danes več kot resno konkurenco iz Kamnika.
Janković zdaj prav zaradi konkurence na Gregorčičevi bolj spominja na lik Hitlerja iz sosednje ulice, domobranci bi rekli – spominja na kombinacijo nepovratnih donacij in norčevanja iz naroda. Slovenskega, da ne bo nesporazuma.
Da bi bilo norčevanje še bolj učinkovito, se njegov krog zavzema za priznanje srbske manjšine, kar je meni nelogično – če gredo domov, bodo večina. Ampak v demokraciji ni nujno, da si doma, čeprav – kot slišim – vsaj dveh Slovenci ne bi pogrešali – Jankovića in ono antropološko zmedo, ki dopisuje v fejstbukov vstajniški bilten v Mariboru.
Obsodba Jankovića bo praznik neodvisnega sodstva
Tudi ni najbolj jasno, kdo je boljši igralec – on ali Serpentinšek! Jankovića nič ne premakne, lahko mu rečete, kar hočete, ga zmerjate, psujete, mu v fris mečete, da je mafija in podobno – on se bo vedno samo režal. Zdaj, ko so njegovi familiji odpisali 16 plus 29 milijonov evrov dolgov, je z razlogom smejoč se rekel v kamero: je šlo po pravni poti. Ker on sodiščem zaupa, čeprav bi se zaradi določenih razlogov iz obravnave njegovih rabot moralo izločiti celotno slovensko sodstvo.
Da ne bom predolg: pozdravljata ga nekdanja tožilka, zdaj sodnica Karmen Erčulj in njena prijateljica Barbara Klajnšek – ja, ona sodnica iz patrije. Zato je Janković več kot Hitler iz sosednje ulice ali šerif Ljubljane – medtem ko enim dokaze delajo, jih njemu uničujejo. Frajer je, ni kaj. In ko ga bodo enkrat obsodili, če ga bodo (ker je nedolžen), bo ta dan treba razglasiti za državni praznik neodvisnega sodstva. In če bi zmagali domobranci, bi Janković še danes pasel ovce v Saraorcih.
Zaradi teh značilnosti bi Janković v Serpentinškovem četrtem rajhu lahko bil zadolžen za končno rešitev družinskega proračuna, ker zdaj so Jankovići tako rekoč klošarji, kot sem razbral iz dramatične zgodbe, ki jo je upodobila javna hiša, ko je pred kamero postavila sina Damijana. In ko smo že pri javni hiši, Serpentinšek je globoko prizadet in ne želi komunicirati z generalnim RTV Igorjem Kaduncem. Ta noče dolgega pogovora, ampak samo, da Serpentinšek reče, da bo povišal davek na elektro-priključek, a tega noče storiti, čeprav to traja dve sekundi. Obveščeni krogi pravijo, da sem krivec jaz, ker sem menda kot direktor radia tako grdo delal s Serpentinškom, da si še danes ni opomogel. Pa to ni res – samo kakšne štirikrat sem mu povedal, da mu ne bom povišal plače, ker enkrat na teden gara v Ga-Ga. Tudi ni res, da sem ga prostovoljno z radia izgnal na TVS. Resnica je ta, da mi je urednica prvega programa Tatjana Pirc tako težila zaradi njega, da sem začel pospešeno siveti in izgubljati lase. Ne vem, zakaj ga ni marala, mogoče ga zdaj bolj, ko je oblast. Takrat pa je rekla, da je konflikten, zajedljiv, domišljav, da ne dela dovolj, da ni profesionalen, kar so vse njegove značilnosti tudi zdaj, ko je predsednik vlade. V resnici je bila Pirčeva dalekovidna.
Serpentinškov četrti rajh
Me je pa strah, če me Serpentinšek ne mara, ker on pod krinko slovenskega raja v resnici dela četrti rajh. Na to spominjajo nekateri elementi rajha, kot na primer, da ima svoje Žide v SDS in opoziciji, da ima v lasti 95,7 odstotka medijev, da je za svobodo govora, a ne takšno, ki je proti njemu. Da je za medijsko svobodo, ampak zakon pa dela drugačen. Zelo lisjaško. Ker gre Serpentinšek ravno zdaj k Putinu, je z lahkoto vzpostaviti tudi primerjavo med paktom Stalin-Hitler, za kar je posebej zaslužen Karel Erjavec, ki je agent belgijske kominterne pri nas. Serpentinšek je ein fuhrer, ein reich, ein volk tudi zato, ker vedno poudarja “jaz, jaz, jaz”, ker premeteno uničuje svoje koalicijske partnerje, ker širi pooblastila tajni službi in ker ima histerične izpade.
Serpentinšek je čisto v redu, samo verjeti vanj je tako kot verjeti v palčke in dobre vile. A medtem ko trdi, kako genialni voditelj je, je vse več znamenj, da prihaja kriza – kradejo kot srake.
Vinko Vasle