fbpx

Pisma podpore in upora: Kratek kurz Kučanovega sovraštva

Vinko Vasle (Foto: osebni arhiv)

Miro Cerar je res nekaj posebnega. Tako kot je odstopil on, odstopajo samo še afriški diktatorji – se pravi na reverz. V tem smislu je Cerar neuvrščen, ker njegovega odstopa normalno ni mogoče uvrstiti nikamor. Če odstopiš, pač greš, on pa ne – on ostaja še naprej in nikomur ne pride na pamet niti to, da bi ga imenoval predsednik vlade v odstopu. Ker to ni. On ni v odstopu, on je v resnici odstopil, dejansko pa ostaja. Ne me zdaj spraševati po psihiatrični diagnozi tega odstopa, ker je še veliko drugih zadev, ki bi jih bilo treba v zvezi z njim in s to medicinsko vedo obrazložiti.

Recimo, kako je Miro Cerar sploh postal predsednik vlade. Politično gledano tako, da se je Borut Pahor zameril Forumu 21, udbi in Milanu Kučanu “jaz sem te nastavil”. Ne zato, ker je finančno in gospodarsko državo spravil na kolena, Piranski zaliv pa v Savudrijsko valo, ampak zato, ker je premalo naredil za zaščito mafijskih poslov, ker nanje se res ne spozna. Kar pomeni, da Pahor države ni spravil na kant načrtno in hote, ampak ker je bil to rezultat njegovega znanja. Enako kot v primeru TEŠ-6, ko je zaupal, ne pa nadzoroval. Se pravi, Pahor ni imel pojma in še danes ga nima. Glede na znanje slovenščine gre po njegovi poti tudi njegov sin Luka.

Tako Pahor kot Cerar sta v resnici rezultat Kučanovega udbo-mafijskega krožka, ki na mesto vladajočih inštalira tiste, ki bodo najbolj škodovali ljudstvu. Kučan je namreč zahrbtni nevoljeni suveren v državi, ki ni bila njegova intimna opcija, in ima pravico, da se jezi na ljudstvo, ki mu je to storilo. Še posebej, ker je vložil ves svoj trud, da do države Slovenije ne bi prišlo in jo je dal razorožiti v najbolj kritičnih trenutkih.

Milan Kučan se je tako, zgodovinsko gledano, ljudstvu zelo dobro maščeval in to počenja še danes. Najprej je njegova udbo-partijska mafija inštalirala Janeza Drnovška, o čigar vlogi v skoraj dvanajstih letih vladanja največ govori njegov psevdonim Dirty. Ki mu ga niso dali nasprotniki, ampak njegovi LDS zavezniki. Viri pravijo, da ga je prvi tako poimenoval Mile Šetinc. Takrat so se tudi umazani kadri LDS inštalirali v vse pore žitja in bitja in ko je Drnovšek postal predsednik države, ker Kučanu ni uspelo, da bi to bil še v četrto (in je Dirtyju to smrtno zameril), je mafija prehodno inštalirala Toneta Ropa, enega največjih političnih zgub v slovenski sodobni zgodovini. Če odmislimo upor ljudstva, ki je kasneje na položaj predsednika vlade spravilo Janeza Janšo in desno koalicijo, se je Kučan s to katastrofo, ki je pretila tudi v naslednjem mandatu, odločil za Boruta Pahorja, ki ni dobro slišal, zato je bil preventivno zaradi vnetja ušesa opozorjen, da ne more solirati. Potem je prišlo do znamenite božje poti k Jankoviću, ki je bil natur butast in mu je Janša mimogrede speljal večino, račun za to pa so mu Murgle izstavile v obliki Klemenčiča in Viranta. In je Kučan vse stavil na Alenko Bratušek, o kateri ne bom rekel nič, ker bi to bilo nekavalirsko. Je pa smešno, da postane predsednica vlade ženska, ki je magistrirala iz tekstila, ki dobro vpija potenje, in ženska, ki je za vsako pot na tuje imela tri prevajalce. Vsega tega v knjigi “V svojih čevljih” ni, ker je o njej pisal za denar.

V glavnem, na naslednjih volitvah je kazalo, da bo Janša spet zmagal, zato so mu priredili sodno zabavo in ga spravili v zapor. In tako pridemo do Mira Cerarja, ki je dejansko postal predsednik vlade po afriško-diktatorskem zgledu: s konkurenco obračunajo na izmišljenem sodnem procesu in jo zaprejo. V parlament je Cerar v glavnem pripeljal del FDV-jevskih anarho-demokratov, ostalo pa je pobral s ceste in bo zdaj na cesto tudi šlo. V vladi pa je po lastnih izjavah imel dva koalicijska uda – Židana in Erjavca –, ki sta delala samo škodo, kar je smešno, ker za škodo v koaliciji so potrebni trije. Psihične motnje odstopljenemu Cerarju pa povzroča tudi sodstvo, ki mu je zminiralo drugi tir, saj je iz njega naredilo dvojno osebnost, ki mora biti za in hkrati proti zakonu o drugem tiru. Tako je Cerar postal živčna razvalina, ki niti pravne države več ne razume in ki očitno ne ve več, kdo je. Resnici na ljubo se je to z njim dogajalo ves čas mandata, pa tega ni opazil, drugi so pa kolegialno ali pa privoščljivo o tem molčali.

Zdaj Kučan svoje kadrovsko maščevanja nad ljudstvom išče v Kamniku pri tipu, ki o ničemer nič ne ve. Za maščevanje je pa več kot idealen. V rezervi je tudi Dejan Židan iz SD, kar bi bilo absolutno maščevanje, da bi za predsednika vlade dobili agrarnega komunista, ki je kot kmetijski minister uspel zatolči še tisto, kar je v kmetijstvu bilo dobro.

Vinko Vasle