Iz zaslonov in zvočnikov nacionalnih medijev grmi: državljani Slovenije so se 24. aprila 2022 z Gibanjem SVOBODA plebiscitarno odločili za osvoboditev izpod jarma SDS oz. Janeza Janše. S takimi sporočili se mi oglašajo kolegi, ki se ne strinjajo s potekom zadnjih državnozborskih volitev. Grmenja zvočnikov se spominjam iz otroških let. Analitiki in drugi nam zatrjujejo, da imajo volivci vedno prav, da se moramo sprijazniti z rezultati volitev.
Ni res, volivcem sploh ni bilo dano, da bi imeli prav! Če nihče ne ve, kakšen je sploh program stranke (?), gibanja SVOBODE in kdo so njihovi člani, kako pa naj bi imeli volivci prav? Dve leti smo državljani gledali neprijavljene demonstracije, bicikliste, anticepilce, ki so skupaj s strankami opozicije, predvsem v Ljubljani, kričali, kazali tudi letake z besedami: “SMRT JANŠIZMU IN UBI JANŠU.”
Ves ta čas se je vlada skupaj z mnogimi službami in posamezniki spopadala s posledicami epidemije, v bolnicah so umirali ljudje. Ukrepi vlade so bili v primerjavi z drugimi v tujini zelo mili in na koncu tudi zelo uspešni, vključno z gospodarstvom, ki je prebrodilo krizo in ustvarilo celo ugodno gospodarsko rast.
Potem se pojavi Golob
Poslušali smo nevladne organizacije, ki so vpile o fašizmu, zahtevale odpravo vseh vladnih zakonov, ki so blažili krizo, zahtevale menjavo kadrov, ki so nosili težo sprejetih ukrepov. Doživeli smo celo evropsko inšpekcijo, ki se je trudila dokazati, kar so ji protestniki naročili. Kje je fašizem? Po tekočem traku smo doživljali interpelacije ministrov vlade, ki pa niso nič dokazale, razen vpitja in žaljenja ministrov s strani opozicije, združene pod imenom KUL. Tik pred volitvami se pojavi Robert Golob, ki ga večinski mediji ustrelijo v sam vrh političnih lestvic kot glavnega protikandidata aktualnega predsednika vlade. Pa ne vemo, če je sploh kdaj, v zadnjih letih sploh ne, videl notranjost parlamenta. Sprva nastopa kar sam, potem mu dodajo nekaj poslancev in nastopi kot vladna stranka, pa še brez stranke. Tik pred volitvami ustanovi gibanje, kar naj bi bila stranka z imenom SVOBODA. In kakšen je program? Tak, kot smo ga slišali na cesti!
Kakšen je resničen program te stranke in kdo so ljudje, ki jo predstavljajo na volitvah, volivci ne vemo. Ali so se ti kandidati kdaj javno pokazali v svojih okoljih, ki jih zastopajo? Nerazumljivo je, da predsedniki strank, njihovi vidni člani, poslanci, ministri, ki so bili ves čas trajanja koalicije javno sramočeni na predstavitvah in soočenjih in z njimi vred tudi mi, ki smo jih volili, jasno ne povedo, da so take volitve zlagane in nelegitimne! Za sprenevedanje in taktiziranje ni več časa. Na pragu Evrope, v Ukrajini je vojna. Agresor je Rusija.
Ivo J. Cundrič
P.S.
Tudi na kmetih nam je jasno. Kaj pomaga? Prevladujejo proračunci in rdeče-črne koalicije.
Isti dan poslušam soočenje Zmaga Jelinčiča na Nova24TV. Povedal je: Volitve je treba razveljaviti. Toliko kršitev si jer privoščila Vučkova volilna komisija!? Organizatorji volilnega puča v svoj program niso bili čisto prepričani, zato so tudi na volitvah naredili vse, da eliminirajo Janšo in ostale. V zadnjem trenutku so čudežno spravili v parlament še levico. Jelinčič pove, da je očitno sodelovala tudi tajna policija, ter da je zadeva zrela za mednarodno preiskavo. Zanimivo, da se je čudil celo Svetina in trdil, da smo novih obrazov že navajeni. Jelinčič je dokazoval, da je tokrat vse drugače, kar tudi je. V strategijo je bila vklopljena tudi Nova24TV. Kolikokrat ste pokazali kulovce in protestnike?! Vaše pravilne analize ali dokazovanje ministrov, predsednika vlade, pri tem niso bile pomembne. Prevladala je arogantna moč, zasmehovanje, ki je dokazovala, kdo ima oblast in jo bo tudi imel: “Jebeno nas je več…” (PSIHOLOGIJA MAS, ULICE).
Kar sem zapisal potrdi tudi bivši škof, ddr. Anton Stres v oddaji Radi beremo: Ali ne razumemo Šturmovih besed, da se v Slovenji prav sedaj dogaja pohod militantne levičarske ideologije, kulturni boj, kulturna homogenizacija z nasilnimi metodami, kot so: Nasilni protesti, ustrahovanje, zasmehovanje vseh drugače mislečih, napadi na tradicionalne vrednote, napadi na oblast, na policijo (tudi RC SAZU). Vse to doživljamo že dve leti intenzivno. Šturm natančno povzame, da je to praksa sovjetskega brutalnega komunizma in nadaljevanje zahodnega malo mehkejšega komunizma, t. i. kulturnega marksizma, ki se še vedno navdihuje z italijanskim političnim teoretikom in ustanoviteljem KP Italije (Antonio Gramsci,1851/1937).
Od tu izhaja moderna ideologija kulturne emancipacije, ki zavrača vse kar diši po razvoju človeka, njegovo naravo, krščanstvom, moralnimi normami. Odpraviti želi vsako avtoriteto, porušiti vse, ustvariti novega človeka, ustvariti blaženi svet. In to na način brezkompromisnega boja, izključevanja, pod parolo neke SVOBODE, ki je mišljena samo za istomisleče, za druge je pa ni!
Skratka, katastrofa.
Vlada se ni znala ali ni mogla zoperstaviti nasilju levičarjev, zakulisju globoke države, sodstvu, tožilstvu, mogoče celo vmešavanju Rusije. Nasilneži nas na volitvah dobesedno povozijo in kot je ugotovil kolega: Te volitve so v ovčjo kožo preoblečen državni udar. Izveden izpod rok najbolj zagretih pristašev komunizma, zaščitnikov ter zagovornikov zločina in ropanja slovenskega naroda. Scenarij ponovne okupacije Slovenije je bil izveden na visoko profesionalen agitprop način, ki se ga ne bi sramovala ne Stalin in ne Tito. V Slovenijo je 24. aprila ’22 ponovno vdrl mraz, pravi sibirski mraz in njena odmrznitev je pod velikem vprašajem (beri T. Kuntner, Zamrznjena Pomlad).