Po poti dinozavrov

Ivan Šokić

Za mlade družine ni denarja, za ilegalne migrante je. Za upokojence je zgolj obljuba drobtinic za leto osorej, medtem ko država za ugledne slovenske kleptokrate vedno najde primeren izgovor za odpis milijonskih dolgov. Slovensko krivosodje je na tej točki že karikatura vsega slabega, medtem ko bi se lahko ob pogledu na stanje v zdravstvu samo še razjokali. Kakšna druga Švica? Glede na trenutno stanje bomo kmalu lahko srečni, če bo cilj samo druga Albanija in ne druga Nigerija. Nekateri bodo rekli, da pretiravam. Ne bo prvič. Najbrž niti ne zadnjič.

Skoraj tri desetletja neodvisnosti kasneje in zaupanje v politiko v Sloveniji je na dnu dna. Podoba nekega namišljenega politika v Sloveniji je slika koristoljubneža, sebičneža, vase zagledanega napihnjenca, ki se bo prodal vsakomur, samo da obdrži tisti stolček v Državnem zboru. Kajti bolj pomembno kot delati za dobro Slovencev je delati za lastno rit. In ta je najlažje lepo polna v kolikor vlada obstane, na žive in mrtve.

Tako so tudi obnašajo vsi po vrsti od Šarca preko Cerarja pa do Erjavca. Sveto prepričani, da imajo oni vedno prav. In medtem, ko imajo oni prav, so Avstrijci začeli s skupno gradnjo železnice, ki bo Slovenijo v celoti zaobšla do Trsta. Hrvati so se podobnega projekta lotili v sodelovanju z Madžari. Za železnico iz Reke do Budimpešte se zanimajo tudi Kitajci. Slovenci pa ostajajo najpametnejši in tako vedno bolj izolirani.

To niso stvari, ki bi jih bilo težko zapaziti. So zgolj stvari, ki jih vladajoča politična garnitura v Sloveniji namerno ignorira, misleč, da se bodo stvari spremenile same od sebe. Seveda na boljše.

Za vladajoče vsega krivi drugi – čas je za malo več introspekcije
Nesrečni prisluhi v arbitraži so slovenske davkoplačevalce stali več milijonov evrov. Slovenski politični vrh pa še kar naprej kriči, da so vsega krivi zlobni Hrvati, ki so si drznili prisluškovati pogovorom slovenskega arbitra in uslužbenke zunanjega ministrstva, ki jih uradno ne bi smelo biti. To je tako, kot da bi se atlet, diskvalificiran zaradi dopinga, pritoževal nad svojim tekmecem, ki ga je zasačil, kako se poslužuje prepovedanih substanc in ga prijavil pristojnim organom.

Marjan Šarec in Miro Cerar (Foto: STA)

Če se vpraša vladajočo slovensko politiko, so za vse tegobe, s katerimi se sooča država, krivi ostali, nikoli oni sami. Čas je za malo več introspekcije. Če si mala državica, ki jo na svetovnem zemljevidu lahko v celoti zajameš z buckino glavo, to pomeni, da bo diplomacija tvoje glavno orožje. Namesto, da bi to kar najpametneje rabila, pa slovenski politiki primanjkuje vizije. Smo v zvezi NATO, a se naša politika vseeno spogleduje z Rusijo. Slovenija ima v Beli hiši prvo damo, a jo v njeni domovini raje vlačijo po blatu. Namesto, da bi gradili odnose z Izraelom, čigar beseda ima v svetu diplomacije dejansko težo, slovenski zunanji minister raje zatrjuje, kako je priznanje Palestine prioriteta slovenske diplomacije. Da vseh odprtih groženj niti ne omenjamo.

Slovenija je v oziru svetovne diplomacije kakor besna čivava, ki zgolj veliko bevska
Taka je Slovenija navzven, navznotraj pa ni nič kaj bolje. Vso nemoč, ki jo občuti v zunanji politiki, oblast stresa na lastne državljane. Kako drugače razumeti dejstvo, da Slovenija pomaga varovati tako italijansko kot avstrijsko mejo pred ilegalnimi migranti, ki prečkajo Slovenijo, brez varovanja svoje lastne meje s Hrvaško?

Migranti, ki pridejo v Slovenijo, požigajo, morijo, kradejo, vandalizirajo, uničujejo, tihotapijo, preprodajajo mamila, ugrabljajo in posiljujejo. Vse to so dokumentirana in preverjena dejstva. Slovensko krivosodje pa namesto ilegalnih migrantov, ki dejansko ogrožajo Slovence, raje preganja ljudi, ki na lastno pest varujejo mejo pred njimi.

V teh časih, ko lahko gledamo, kako po svetu ljudem prekipeva in vsak teden protestirajo od Hongkonga do Pariza se lahko samo čudimo, kako Slovencu nikoli ne prekipi. Kdo bi vedel? Med ljudmi je čutiti apatijo. Za zdaj jim je vseeno. Velik delež je obupal, vedno več jih po končani izobrazbi enostavno odide. A beg ni rešitev. To je lahko reči, a kako dopovedati mladim, naj ostanejo v Sloveniji, ko pa so sami že prepričani, da tu prihodnosti za njih ni. Želim si, da bi se motil, kajti to bi pomenilo, da bo slovenski narod obstal, v nasprotnem primeru gre namreč po poti dinozavrov.

Ivan Šokić

  • Ivan Ivanovič

    Tisti, ki vodijo to državo, jim ta ni bila njihova intimna opcija. Njihova intimna opcija je bila kleptokratska Jugozuela. In to se vidi na vsakem koraku.

  • maček ivan

    Se strinjam z gornjim pisanjem.Mislim da je “asteroid” že mimo lune, vsak čas bo “treščilo”….. in nas “zradiralo”.