fbpx

Povest o dveh novinarjih

Ivan Šokić (Foto: Demokracija)

Svoboda govora na eni, sovražni govor na drugi strani. Medtem ko nekateri zahtevajo cenzuro, drugi vse označujejo za lažno. Nadvse zanimivo je te dni spremljati dogajanje po svetu, še bolj pa odzive medijev. Ravno po njihovih odzivih lahko najhitreje vidimo, ali so v službi resnice ali samo usta Sauronova, ki prenašajo naprej tisto, kar je Temni gospodar želel, sprevračajo vojno v mir, svobodo v suženjstvo in nevednost v moč.

Zopet se je namreč pokazalo, da novinarstvo ni več tisto, kar je včasih bilo. Resnici na ljubo, določeni mediji niso nevedni namerno, temveč žal niso zmožni boljšega dela. Številni današnji novinarji so posvečeni papagaji, ki ponavljajo tisto, kar jim je bilo naročeno. Dandanes je iskanje dobrega raziskovalnega novinarja v svetovnih osrednjih novinarskih hišah ekvivalentno Diogenovemu iskanju poštenjaka sredi Aten s svetilko pri belem dnevu.

Kar je nekoč veljalo za četrto vejo oblasti, je danes samo njen lakaj, saj je večinski del novinarjev v službi politike. Edina razlika je, da se nekateri tega zavedajo, medtem ko se drugi prepričujejo, da ni tako. Sam sem imel vedno raje prvo vrsto. Ne glede na to, ali so z desnega ali levega brega, se mi zdijo bolj pošteni. Z drugo kategorijo, v kateri je bil tudi Džamal Hašodži, se pojavlja samo vprašanje, kako jim lahko zaupamo, ko pa slepijo celo same sebe.

V novinarstvu nimajo več monopola osrednji mediji
Novinarstvo ni več poklic, nad katerim imajo monopol veliki osrednji mediji. Z vzponom YouTuba je prišlo do novega vala raziskovalnih novinarjev, kakršen je denimo Tommy Robinson, ki so v primerjavi z velikani novinarske industrije cenejši, učinkovitejši in najpomembnejše − resnicoljubni. Medtem ko v večjih uveljavljenih medijih uredniška politika pogosto diktira delo novinarja, so neodvisni novinarji po svetu odvisni samo od sebe.

To nas privede do dihotomije med angleškim protiislamskim aktivistom in neodvisnim novinarjem Robinsonom ter savdskim novinarjem in obveščevalcem Džamalom Hašodžijem. Gonja britanskega sodišča proti Robinsonu zaradi njegovega poročanja o muslimanski posiljevalski tolpi se nadaljuje. Posiljevalci so dobili od pet do minimalno 18 let od dosmrtne zaporne kazni. Po drugi strani mediji opevajo Hašodžija kot enega največjih zagovornikov modernizacije Savdske Arabije, pri čemer pa pozabljajo na njegovo zgodovino. Hašodži je v osemdesetih veljal za sodelavca tako savdske kot ameriške obveščevalne službe, prijateljeval je z Osamo bin Ladnom in z njim zagovarjal idejo tako imenovane ene islamske države. Ko se je kasneje savdska kraljeva družina distancirala od voditelja teroristične organizacije, je bil Hašodži vmesni člen. Njegov stric Adnan Hašodži je bil v tistih letih eden največjih prekupčevalcev z orožjem na svetu, Džamal pa je deloval na vseh kriznih žariščih na Bližnjem vzhodu, kjer je trgovina z orožjem cvetela. Hašodži je bil skozi svojo celotno kariero novinarska kača, ki je delala po naročilu svojih gospodarjev.

Džamal Hašodži z raketometom v roki pozira s pripadniki Al Kaide. (Vir: Twitter)

Novinarjeva naloga ni lahka, je pa pomembno poslanstvo
Medtem ko britanske oblasti preganjajo vojake, ki so se po naključju znašli na istem kraju kot Robinson in se slikali z njim, svetovni mediji ignorirajo Hašodžijeve fotografije iz osemdesetih let, kjer z raketometom v rokah pozira v družbi pripadnikov Al Kaide. Robinsona, ki si je drznil poročati resnico, so britanske oblasti pripravljene pribiti na križ, svetovni mediji pa o tem ne bi črhnili besede, če ne bi bilo socialnih omrežij in množice preprostih ljudi, ki ga podpirajo. Po drugi strani je po navedbah različnih virov Hašodži veljal za obveščevalca, ki se je oblačil kot novinar, a ga imajo mediji za žrtev, ki je padla zaradi svojega drznega novinarskega dela.

Sokrat se je nekoč primerjal z obadom in ravno to vlogo bi moral v sodobni demokraciji zasedati novinarski poklic. Novinarjeva naloga ni lahka, je pa pomembno poslanstvo. Samo obad namreč lahko pripravi velikega plemenitega žrebca demokracije, da poskoči in se izogne kačjemu piku. Robinson je tak obad, konstanten trn v peti vsem, ki bi radi neprikladno resnico pometli pod preprogo. Hašodži pa je bil skozi vse življenje kača, ki se je borila proti Zahodu. Medijsko povzdigovanje Hašodžija in na drugi strani obsojanje Robinsona pove največ ravno o novinarjih samih.

Ivan Šokić