Že od prvega dne nove vlade se slovenska levica obnaša, kot da je konec sveta. Le zato, ker niso na oblasti, bolestno skušajo zrušiti novo vlado. Pa ne zato, ker bi bila vlada kakorkoli sporna, pač pa zato, ker se bojijo izgube desetletij privilegijev in politiziranj različnih državnih služb. Bojijo se izgube paradržave, ki jim je v vseh letih po osamosvojitvi omogočala bogatenje na račun ljudi, ki so leta zaman čakali ceste, šole, kanalizacijo, boljše pokojnine, boljše zdravstvo.
Poglejmo samo nekaj argumentov levih strank, zakaj vlade pod vodstvom Janeza Janše ne bi smelo biti. Prvi argument, ki to ni, je, da ta vlada ni legitimna. Legitimnost v parlamentarni demokraciji predstavlja večina v državnem zboru. Tista stranka, ki ima največ glasov, običajno sestavi vlado, v Sloveniji praviloma koalicijsko, saj proporcionalni sistem ne omogoča trdne večine. Že pri prvem argumentu lahko vidimo, da levica upravičuje svoj sloves, namreč, da nekaj govori, drugo pa dela. Šarčeva vlada je bila manjšinska, sestavljena brez zmagovalke volitev. Trhlo večino ji je omogočal le sporazum s stranko Levica, katere strahopetni pripadniki si niso upali prevzeti odgovornosti v vladi. To je prejšnji vladi dajalo legitimnost. Ko je Levica nehala podpirati koalicijo, pa je Šarčeva vlada postala bolj ali manj nelegitimna. Ko je Marjan Šarec na lepem odstopil, ne da bi o tem obvestil svojih koalicijskih partnerjev, je vlado sestavil Janez Janša. Da, tudi s pomočjo nekdanjih Šarčevih koalicijskih partnerjev. A zdajšnja vlada ima parlamentarno večino in je kot taka popolnoma legitimna.
Drugi argument levičarjev je, da je vlada fašistična, karkoli naj bi že to pomenilo. Slovenci imamo to srečo (ali nesrečo), da smo preživeli vse tri totalitarizme; fašizem, nacionalni socializem in komunizem. Zato tudi vemo, kaj ti trije sistemi pomenijo. Vlada Janeza Janše v nasprotju s prejšnjimi vladami ni nezakonito nadzorovala državljanov, niti poslancev ne. Ni zapirala političnih nasprotnikov, ni prisluškovala svojim političnim tekmecem. To smo imeli pod Šarcem, pa takrat levičarji niso kričali, da živimo v diktaturi. Prav tako se demokratičnost te vlade kaže pri dopuščanju petkovih protestov, čeprav vsi protestniki vedé, torej naklepno, kršijo predpise. V drugih državah, na primer v Nemčiji ali Angliji, bi policija protestnike aretirala drugega za drugim, domov pa bi šli z nekaj tisoč evri vrednimi globami. Smo namreč v obdobju drugega vala epidemije. Ampak ne, v Sloveniji, kjer imamo bojda fašistično oblast, se ljudje nekaznovano zbirajo, grozijo, napadajo policijo in uničujejo avtomobile, celo reševalna vozila. Bolj demokratične oblasti še nismo imeli.
Levičarji, nehajte jokati za izgubljeno oblastjo, ki ste jo sami zavrgli
Prav enako je z vsemi drugimi argumenti levičarjev. Niso argumenti. So le izmišljene floskule, katerih cilj je sprožiti čustveno reakcijo pri ljudeh. Sami pa dobro vedo, da je večina tistega, kar govorijo, laž. A to levičarjev ni nikoli motilo. Revolucija za vsako ceno, pa četudi zboli na tisoče Slovencev. In sedaj smo na točki preloma. Na točki, ko lahko vlada preprosto začne ignorirati levičarske norije in se posveti resnemu delu. Demografiji, dolgotrajni oskrbi, demografskemu skladu, infrastrukturi, predsedovanju EU. A tega ne more početi v polnosti. Zakaj? Ker dnevno globoka država z asistenco levih strank in medijev – ključna je RTVS – lansira v javnost namišljene afere in spore. Od afere z zaščitno opremo, kjer je najbolj s prsti v marmeladi prav Ivan Gale, do preiskav pri ministru Zdravku Počivalšku, sporov v stranki DeSUS do napadov na Novo Slovenijo zaradi domov za starejše. Vsak dan nova afera, dokler vlada ne odstopi.
Levičarji, z lansiranjem afer, vladi dejansko do neke mere preprečujejo, da bi se popolnoma posvetila delu za skupno dobro. Vsako dejanje vlade napadajo in diskreditirajo že vnaprej. Denar za domove – narobe. Pospešitev gradbenih projektov – neekološko. Turistični boni – brezvezno. Pluralizacija medijskega prostora – fašizem. In tako dalje in tako dalje.
Dragi levičarji, dajte že mir! Nehajte jokati za izgubljeno oblastjo, ki ste jo sami zavrgli. Da boli, že vemo. To kažete z nenehnim javkanjem po družbenih omrežjih, z napadi v medijih, z zdravju nevarnimi protesti. Boli, pa kaj. Čas je, da še kdo drug pokaže, kaj zna. Sami ste imeli na voljo 25 let in niste naredili nič, razen bajno obogateli na račun vaših naivnih volivcev. Dajte mir, da bo vlada lahko delala. Dajte mir, da se bo vlada lahko ukvarjala s pomembnimi projekti, ne z vašimi pravljicami. Dajte mir, da bomo Slovenci lahko zadihali in zaživeli s polnimi pljuči. Dajte nam mir, da bomo lahko odplačali vaše zapitke in se končno po osamosvojitvi tudi osvobodili.
Aleksander Rant