Madžarska objavlja dokumente z imeni “informatorjev” komunistične diktature

Madžarska začenja z lustracijo in se tako pridružuje drugim državam, ki so že odprle podobne arhive. V Nemčiji je bil dostop do vzhodnonemških dosjejev Stasija odobren leta 1992, na Češkem leta 2003, Latvija pa je dokumente o informatorjih objavila leta 2018.

Varnostne službe so se med letoma 1945 in 1989 zanašale na obsežno mrežo informatorjev, ki so naznanjali svoje sosede, prijatelje, sodelavce. Obseg te mreže je desetletja ostal večinoma skrit javnosti, dokumenti pa so bili shranjeni v kleteh Zgodovinskega arhiva državnih varnostnih služb v Budimpešti.

Nova spletna baza podatkov bo omogočila iskanje imen in vpogled v gradivo, kar bi lahko prineslo odgovore številnim družinam, hkrati pa odprlo boleča vprašanja o preteklosti njihovih bližnjih. Zakon, ki dovoljuje objavo dokumentov, je bil sprejet septembra, ankete pa kažejo, da več kot dve tretjini Madžarov podpira to potezo.

“Demokratična družba ima pravico poznati svojo preteklost,“ je dejal minister za socialne zadeve in kulturo Zoltán Tarr. Dokumenti bodo na voljo v spletni bazi podatkov, po kateri je mogoče iskati. Zgodovinarji ocenjujejo, da je približno deset odstotkov ljudi, katerih imena se pojavljajo v zapisih, še živih. Miklós Kiss, ki je preživel komunistično delovno taborišče, meni, da bi morala Madžarska ta korak narediti veliko prej in je hkrati postavil vprašanje, kaj lahko družba s takim znanjem stori danes, desetletja po dogodkih, o katerih pričajo spisi.

Zgodovinar István Papp podpira odprtje arhivov, a opozarja na osebno težo odkritij, ki bi lahko sledila. Strokovnjaki zato poudarjajo, da je treba objavljene podatke brati v kontekstu časa in okoliščin, v katerih so nastali. Vsi informatorji niso prostovoljno sodelovali z režimom, nekateri so bili ustrahovani, izsiljevani ali pa so grozili njihovim bližnjim.

Novinar in anglikanski duhovnik Alexander Faludy je pred skoraj dvema desetletjema pregledoval svoje družinske dosjeje. Še posebej ga je presenetilo odkritje, da je ženska, ki se je spoprijateljila z njegovo babico, medtem ko je ta umirala za rakom, o njej dejansko poročala madžarski tajni službi. Njegova jeza pa je izpuhtela, ko je prebral dokumente o sami informatorki. Vsebovali so podatke o njenih družinskih članih na Madžarskem, vključno z njenimi ostarelimi starši. Po tem je začel drugače dojemati pritiske, ki jim je bila morda podvržena, in jezo je zamenjal s sočutjem.

Ohranjeno arhivsko gradivo je tako obsežno, da bi dokumenti, če bi jih razporedili enega ob drugega, tvorili vrsto, dolgo skoraj pet kilometrov. Vendar je madžarska zbirka manjša od tistih, ki so jih za seboj pustile varnostne službe v nekaterih drugih nekdanjih komunističnih državah. Občutljivi osebni podatki in informacije o žrtvah bodo pred objavo teh datotek odstranjeni v skladu s pravili o varstvu zasebnosti.

Od začetka leta 2000 se na Madžarskem pojavlja več neuradnih seznamov z imeni politikov, umetnikov in drugih javnih osebnosti. Mnogi so obtožbe o sodelovanju s tajnimi službami zanikali, vendar je bila že sama objava njihovih imen dovolj, da je povzročila težave. Posledice ponovnega odprtja bi lahko segale onkraj družinskih krogov. Zgodovinarji opozarjajo, da bi morala publikacija prispevati k razumevanju preteklosti in spoznanju okoliščin posameznih primerov.

Na dejstvo, da Madžarska sporne dokumente iz svoje preteklosti daje na vpogled državljanom, so se številni odzvali na družabnih omrežjih. Novico o tem je objavil tudi Igor Omerza: “Madžari so dobili zakon o odprtju tajnih arhivov iz komunističnega obdobja. S tem je nova madžarska vlada izpolnila eno svojih glavnih predvolilnih obljub in prekinila tri desetletja trajajoče obdobje odlašanja. ‘Braćo Srbi’, na vrsti ste! Marta Kos bi jih morala pozvati!“

Karlo Štajner je zapisal: “Kdo je odgovarjal za sežig udbovskega arhiva v Slo? V nobeni drugi republiki bivše juge niso uničili arhiva, niti v nobeni bivši komunistični državi.“ Darko Kunič pa se sprašuje: “Saj se ve, kdo je bil takrat glavni šef komunistov udbe. Zakaj ni aretiran?“