Politika se je v zadnjem desetletju začela zelo spreminjati, malokdo pa je to opazil. Še pred nekaj leti so politične stranke predstavljale svoje programe in poskušale rešiti težave, ki jih je država imela. Vsaj delno se to še vedno dogaja, vendar pa se je danes težko strinjati, kaj so težave, ki jih moramo rešiti, kaj šele da bi jih lahko uspešno razrešili. Ta politični »trend« v Slovenijo še ni popolnoma prišel, vendar ga lahko z razvojem tehnologije in politično situacijo po svetu kmalu pričakujemo. Najbolj šolski primer te spremembe je govor o podnebnih spremembah. V Ameriki (tudi drugje po svetu) teče debata o tem, ali so podnebne spremembe sploh resnične, ali jih je povzročil človek ali ne itd. Za vsako stran se najdejo dokazi. Dokler ljudje dobesedno živijo v različnih realnostih, ki so podprte z dokazi, rešitve problema niti ne bomo iskali. Vsa energija bo usmerjena v dokazovanje, kaj je resnica in kaj ni. Poleg tega se po svetu dogajajo manipulacije volivcev z uporabo moderne tehnologije, kar se bo z njenim hitrim razvojem le še stopnjevalo.
V Sloveniji je za zdaj manipulacija volivcev s pomočjo tehnologije precej omejena, po svetu pa so socialna omrežja in internet postali nova platforma političnega manipuliranja. Najbolj znana primera politične manipulacije ljudi z uporabo moderne tehnologije so ameriške predsedniške volitve leta 2016, na katerih je zmagal Donald Trump, in pa kampanja za brexit, ki se je končala z odhodom Združenega kraljestva iz Evropske unije. V obeh primerih so bili uporabljeni osebni podatki volivcev, na podlagi katerih so v kampanjah lahko personalizirano ciljali na neodločene volivce. Škandal se je razkril z britanskim podjetjem Cambridge Analytica, ki je analiziralo informacije, ki jih ljudje objavljamo na socialnih omrežjih (všečki in deljenja), ter jih združilo z drugimi podatki, pridobljenimi na Internetu (piškotki). S tem so lahko ustvarili neverjetno točen psihološki profil posameznikov, ki je bil potem uporabljen za zelo personalizirano marketinško kampanjo. Če je bilo na primer ugotovljeno, da je posameznik nagnjen k ksenofobiji, so bila njegova socialna omrežja in reklame usmerjenje v še dodatno povečanje strahu pred priseljenci in v to, kako bo Donald Trump to težavo rešil. V primeru ameriških volitev je bilo dokazano, da je podjetje Cambridge Analytica izrabljalo podatke o ameriških volivcih brez njihove privolitve v namene kampanje Donalda Trumpa.
V primeru brexita pa kampanja proti Evropski uniji ni ilegalno uporabljala osebnih podatkov, ampak je te pridobila legalno in jih potem uporabila v namene personaliziranega marketinga. Kampanja je obljubila 50 milijonov funtov (približno 55 milijonov evrov) vsem, ki bi pravilno napovedali rezultate vsake tekme na evropskem nogometnem prvenstvu 2016. Vse, kar si moral narediti za sodelovanje, je bilo izpolniti obrazec, v katerem si navedel svoje osebne podatke in kako boš glasoval na referendumu. Za neverjetno majhno možnost (manj kot 1 proti trilijonu), da bi dobili 50 milijonov funtov, so ljudje podajali svoje informacije – nekaj najbolj vrednega, kar v današnjem svetu sploh še imamo. Ti podatki so bili potem uporabljeni za mikrooglaševanje in politično manipulacijo.
Še bolj žalostno pa je, da največkrat tudi brez možnosti dobiti kakršnokoli nagrado sami (tudi jaz) damo svoje informacije za to, da lahko uporabljamo določene aplikacije ali obiskujemo spletne strani (piškotki). Kar 91 odstotkov ljudi v raziskavi Deloitta 2017 je priznalo, da nikoli ne prebere splošnih pogojev uporabe teh podatkov, preden se z njimi strinja, kar pomeni, da lahko podjetja/kampanje uporabljajo naše podatke v namene, ki nam niso všeč. Tehnologija nam je prinesla ogromno pozitivnih stvari, a na žalost se o negativnih vidikih malo govori. Nujno je, da se zavedamo, da smo na internetu lahko potrošniki ali pa produkt – Facebook ni obogatel s ponujanjem brezplačnega socialnega omrežja in Google ne z brezplačnim iskalnikom. V resničnem življenju nikoli ne bi delili svojih osebnih podatkov z neznanci, internet pa nam pričara neko iluzijo, zaradi katere mislimo, da s tem ni nič narobe. Veliko ljudi se (pravilno) zaveda, da moramo biti previdni s tem, kar objavimo na socialnih omrežjih ali na internetu. Le malo ljudi pa ve, da moramo biti še bolj previdni, s čim se strinjamo, ko želimo brskati po internetu ali pa uporabiti določeno aplikacijo.
Zala Tomašič