fbpx

Za božjo voljo, pa kaj je z vami, premier Šarec?

Jože Biščak

Priznati moram, da sem bil prijetno presenečen, ko sem pred dnevi v skrajno levičarskem Večeru prebral, da naj bi ustava, “kot jo berejo novodobne oblasti, /…/ v prvi vrsti varovala obstoječi sistem oblasti”. Novinarka, ki je pisala o Kataloniji in ljudeh, “ki jih povezuje želja biti svoboden ne glede na politične ovire zamejenosti”, ne bi mogla pravilneje ugotoviti, kaj je narobe s sodobnimi evropskimi ustavami. O tem, da imajo ljudje željo, da so svobodni, bi sicer lahko razpravljali, saj so se navadili in pustijo, da država poskrbi za vse. Zdi se jim normalno, da živijo v “nanny state”, kar je seveda daleč od svobode. A razmišljanje o ustavah prekleto drži.

Tudi slovenska ustava je polna nekih omejitev. Ne omejitev za oblast, kar bi bilo za ustavo, ki bi morala biti nekakšna biblija svobode in zaščite ljudi pred samovoljo vsakokratne vlade, običajno, ampak tudi za ljudi. Pomislite, kaj lahko ljudstvo naredi, če se vlada spomni in uzakoni, da se davek na dodano vrednost poveča z 22 na 50 odstotkov, da se prispevki za zdravstveno zavarovanje podvojijo, da davek na promet nepremičnin znaša 25 odstotkov od vrednosti nepremičnine? Nič, ničesar ne more narediti. V 90. členu ustave piše, da o davkih referenduma, tega zadnjega instituta neposredne demokracije, ni dopustno razpisati. Država torej lahko ljudstvo obdavči, kolikor želi, ljudstvo pa nima demokratičnega instrumenta, da to prepreči. Preostanejo mu le protesti, ki smo jim danes priča v Parizu. In še takrat država nad ljudstvo pošlje policijo s solzivcem in z vodnimi topovi.

A tej umetni in iz ozadja narejeni koaliciji, ki že od svojega nastanka razmišlja samo o tem, kako ljudi in podjetja davčno še bolj obremeniti, omejitev ljudske volje o javnih financah očitno ni dovolj. Prepovedali bi vsako kritiko oblasti, ukinili bi medije, kritične do nje in novodobne levičarske agende. Saj se spomnite, ni še mesec dni od takrat, kako je Marjan Šarec sprevrženo opozoril podjetja v državni lasti, naj ne oglašujejo v opozicijskih medijih? Na Demokraciji smo premierjeve besede že občutili, toda z donacijami so se našli dobri ljudje in naši zvesti bralci, ki jim je mar za svobodo. To je očitno opazil tudi Šarec, zato je šel konec minulega tedna korak dlje. In to, kar je izjavil za Siolov portal (čeprav si odgovorov najbrž ni sam izmislil), je veliko nevarnejše od poziva državnim podjetjem.

Kaj je medij in kateri mediji so dobri ali slabi, določa trg
Na trditev novinarjev, da so “zrasli mediji, ki dajejo pozornost skorajda izključno širjenju sovraštva, rasizma, homofobije”, je odgovoril: “To niso mediji, zato sem prej rekel, da je treba urediti zakonodajo.” Namesto da bi ugovarjal in povedal, da je v ustavi jasno zapisana svoboda izražanja, je namignil, da bo dopolnjena medijska zakonodaja očitno na novo definirala medije in nekaterim preprosto prepovedala izhajanje. Tudi Dejan Prešiček je že napovedal osnutek prenovljene medijske zakonodaje. Celo več. Prilagoditev medijske zakonodaje času je v Sloveniji prvi nujen ukrep pri naslavljanju vprašanja lažnih novic, je menil.

Foto: STA

Naj bo premierju in ministru za kulturo nekaj jasno! Kaj je medij in kateri mediji so dobri ali slabi, določa trg. Kaj so “lažne novice”, ni stvar države, še manj aktualne vlade, ampak stvar posameznika in njegove denarnice, s katero se odloča, ali bo kupil neki časnik ali ne, ali bo poslušal in gledal neko oddajo ali ne. Če bi bila premier in minister za kulturo zagovornika svobode, bi oba napovedala ukinitev kakršnekoli zakonodaje, ki ureja medije. Kajti v ustavi je zapisano, da lahko vsakdo “svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja”. To pomeni, da medijska zakonodaja sploh ni potrebna, saj vsako omejevanje širjenja katerihkoli vesti in mnenj pomeni eklatantno kršitev ustave. In če želijo Šarec, Prešiček in kamarila iz ozadja omejiti v ustavi zapisano svobodo izražanja, bodo morali spremeniti ustavo. Ampak najprej naj pomislijo, ali je potrpežljivost ljudi resnično neskončna. Tudi Emmanuel Macron, prvi med narcisi v EU, je mislil, da je. In samo še malo manjka, pa se bo najznamenitejši artefakt iz majhnega policijskega muzeja na Rue de la Montagne Sainte Geneviève spet preselil nazaj na sloviti trg Concorde.

Jože Biščak