Zakaj napake ponavljamo, namesto da bi jih popravljali?

Datum:

Ena od bistvenih prednosti demokratično vodenih držav nasproti onim z diktatorskimi ali celo totalitarnimi sistemi je, da so sposobne svoje napake popravljati, nedemokratično vodene države pa tega niso sposobne. Zato so demokratično vodene države tudi gospodarsko neprimerno uspešnejše.

Če kot primer vzamemo Zvezno republiko Nemčijo in jo primerjamo s Slovenijo, vidimo, da je v obdobju 1945–1990 prva v primerjavi z nami gospodarsko rasla še enkrat hitreje. Drug tak očiten primer je Avstrija. Ta je Slovenijo v bruto domačem proizvodu na prebivalca dohitela šele leta 1970, samo dvajset let kasneje, leta 1990, pa je bil avstrijski BDP na prebivalca še enkrat višji od našega. In ta razlika se ni zmanjšala tudi v naslednjih osemindvajsetih letih.

Zame kot nekoga, ki si je vse življenje želel in si prizadeval za samostojno, demokratično Slovenijo s svobodnim, tržnim gospodarstvom, je to več kot le nezadovoljiv rezultat, ki kliče po razlagi. In odgovor je, vsaj zame, preprost: nikoli nismo dosledno izpeljali tranzicije. Nismo dosledno prešli na tržno gospodarstvo. Ohranili smo vse preveč značilnosti neuspešnega in zato propadlega socializma in se zato nismo prilagodili realnosti.

Državna uprava brez elementov trga
Ta pa je, da smo z vstopom v EU postali del skupnega gospodarstva in trga. Evropsko gospodarstvo pa je tržno. Neusklajenost z njim vodi v nekonkurenčnost in zaostajanje. Večina vlad je skušala to prekriti, tako je npr. vlada Marjana Šarca letos dvignila plače, vendar takoj naslednji mesec tudi življenjske stroške in tako so bili prejemniki višjih plač realno na slabšem kot pred dvigom. In ker je torej politika plač pomemben element upoštevanja ali neupoštevanja tržnih zakonitosti in s tem principom tržnega gospodarstva, bom nadaljevanje te kolumne namenil politiki plač. K temu me je spodbudil tudi neživljenjski predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Pred nekako desetletjem je Gregor Virant najprej kot državni sekretar in potem kot minister pripravljal in nato tudi uvedel sistem plač v javnem sektorju. V tem sistemu je plača javnega uslužbenca, med katere so uvrščeni tudi zdravniki in univerzitetni profesorji, odvisna izključno od stopnje izobrazbe, delovne dobe in napredovanj na delovnem mestu. V tem sistemu ni nikjer elementov trga dela, vrednosti posameznega poklica na trgu dela. Ta neusklajenost plačnega sistema s trgom ima predvsem dve zelo negativni posledici. Prva je, da postaja državna uprava pribežališče vseh, ki imajo poklice, ki jih je na trgu dela preveč in so zato drugje težko ali nezaposljivi. Primanjkuje pa državni upravi strokovnjakov s poklici, ki so na trgu dela iskani. Posledica tega je, da državna in javna uprava delujeta slabo in za tržne razmere bistveno prepočasi. O tem se lahko prepriča vsak, ki prosi za kako soglasje ali npr. gradbeno dovoljenje. Druga posledica pa je, da državna uprava s svojo nalogam neprilagojeno poklicno strukturo daje slab signal vsem mladim, ki iščejo svojo poklicno pot. Posledica tega je s trgom dela popolnoma neusklajen vpis tako v sekundarno kot tudi in predvsem v terciarno izobraževanje. Tak vpis seveda vodi v stanje, kot ga imamo danes v Sloveniji, ko ob nesprejemljivo visoki brezposelnosti mladih obstaja izrazito pomanjkanje ljudi z nekaterimi poklici. Slednje seveda omejuje gospodarsko rast in kar je še pomembneje, zavira rast produktivnosti – BDP na zaposlenega. Rast produktivnosti pa edina odpira možnost za realni dvig plač. Če primerjamo rast produktivnosti v Sloveniji, ta je bila v zadnjih desetih letih nič, z rastjo produktivnosti npr. v sosednji Avstriji, nam postane jasno, da bodo realne plače pri nas še naprej stagnirale in da se bo zaostajanje za razvitimi ekonomijami Evrope nadaljevalo.

Vlada poglablja slabe odločitve
Pričakoval bi, da bi vlada, skladno s principom, da demokracije svoje napake popravljajo, popravila sedaj škodljivi sistem plač v javnem sektorju in ga uskladila s principom tržnega gospodarstva, kjer ima določeno znanje tudi svojo ceno in ni stopnja formalne izobrazbe edino merilo. Na moje veliko razočaranje se na tem področju ni zgodilo nič. Še več, tudi ne kaže, da bo v plačnem sistemu v javni upravi prišlo do popravkov. Zato pričakujem in vse kaže na to, da se bo to stanje še poslabšalo. Razlog za ta pesimističen pogled je predlog temeljne kolektivne pogodbe za gospodarstvo s strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ta v vseh bistvenih usmeritvah sledi nesmiselnemu konceptu plač v javnem sektorju nekdanjega ministra Viranta. Ni elementov trga dela, ni diferenciacije poklicev. Kot da ne bi bilo jasno, da je potrebno osebnosti v deficitarnih poklicih, kot so npr. vojaki, inženirji ali zdravniki, plačati bolje in ljudem v poklicih, ki jih je na trgu dela preveč, plačo morda celo znižati, vsaj začasno, dokler se ne dvigne produktivnost. Slednjih tukaj ne bom našteval.

Foto: STA

Naj zaključim z mislijo, da je v našem nacionalnem interesu, da smo uspešni na evropskem trgu. Predpogoj za to je, da dosledno izpeljemo in končamo tranzicijo. To je prehod v svobodno, tržno gospodarstvo. Eden ključnih elementov tega prehoda je tudi uskladitev plačnih sistemov tako v javnem sektorju kot tudi v gospodarstvu s trgom dela. S tem res že predolgo zamujamo. Želim si, da bi Slovenija začela slabe odločitve odpravljati, ne pa da pri njih vztraja in jih še poglablja. Žal pa je ravno slednje praksa sedanje vlade.

Dr. Andrej Umek

Sorodno

Zadnji prispevki

Republikanski senator v Kijevu: Ukrajina se mora čim prej pridružiti zvezi Nato

Znani ameriški republikanski senator Lindsey Graham se ta teden...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...