Komisija za etiko pri Zvezi škofovskih konferenc Evropske unije (Comece), ki ji predseduje škof Anton Jamnik, je imela 2. in 3. decembra v Bruslju letno zasedanje. Seje so se udeležili člani iz 15 držav, ki so predstavili najbolj aktualna etična vprašanja v svojih državah, poroča Radio Ognjišče. Obravnavali so tudi morišče pri Macesnovi gorici.
Po EU se pojavljajo pobude za legalizacijo evtanazije in zdravniške pomoči pri samomoru. V državah, kjer pa sta ti dve praksi že uzakonjeni, pa so člani opozarjali na učinek spolzkega klanca, ki se kaže v tem, da se čedalje več ljudi odloča za predčasno končanje življenja in da se taka “pravica” omogoča tudi otrokom in osebam z demenco. Drugo področje, ki trenutno doživlja spremembe v več državah, je reproduktivna medicina in postopna liberalizacija na področju splava in umetne oploditve, je v poročilu zapisal član komisije iz Slovenije dr. Roman Globokar.
Trije glavni izzivi v Sloveniji
Globokar je na zasedanju predstavil tri glavne izzive v Sloveniji, in sicer sprejemanje zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki zagotavlja pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi samskim ženskam in lezbičnim parom, ter preprečevanje pokopa žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico.
Duševno zdravje, ekonomska varnost, migracije
Kot je v poročilu še zapisal Globokar, so bili za seznanitev z določenimi perečimi etičnimi vprašanji na ravni EU na sejo povabljeni strokovnjaki, ki so članom približali posamezne teme. Carlo Galasso je spregovoril o vprašanju duševnega zdravja, Irene Sacristan-Sanchez pa o sprejemanju zakonodaje na področju uporabe biotehnologije, predvsem na področju prehrane. Peter Hefele je predstavil izzive, pred katerimi je nova Evropska komisija. Poudaril je pomen ekonomske varnosti EU, nujnost hitrejšega napredka na področju inovacij, predvsem povezovanja med znanostjo in industrijo, novo opredelitev zelenega prehoda, zavzemanje za socialno pravičnost in oblikovanje novega družbenega modela, regularizacijo na področju digitalizacije, dinamiko nadaljnje širitve EU in nujnost skupne obrambne politike. Člani so opozorili na demografski kolaps EU, vprašanje migracij in nezadostnost zgolj tehnoloških rešitev.
Škof Jamnik na srečanju z Metsolo
Predsednik Komisije za etiko škof Anton Jamnik se je ob koncu zasedanja srečal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo. Predstavil ji je delo komisije in se zavzel za medsebojno sodelovanje v blagor vseh prebivalcev EU.
Arheologi in vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč so sredi oktobra 2022 zaključili izkop okostij iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Domnevajo, da je to največje morišče Slovencev ob koncu druge svetovne vojne. Našli so okoli 3200 okostij, ki so jih začasno prenesli v hrambo v Kočevje.
Pri delu jih je med drugim oviralo več sto kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki jih je bilo treba pravočasno zaznati in odstraniti, da je delo lahko potekalo varno. Dosedanje raziskave po besedah člana vladne komisije Mitje Ferenca kažejo, da so bile v breznu pobite predvsem slovenske žrtve, saj so v jami za razliko od drugih podobnih morišč našli veliko križev Marije Pomagaj z Brezij.
Žrtve so pripeljali na rob brezna, od koder so jih nato med streljanjem pahnili v brezno 16 metrov globoko. Okoli 40 žrtev je streljanje in padec preživelo, a nato niso našle izhoda iz jame. Nekaterim pa je to uspelo in danes pričajo o takratnem dogajanju. V jami so našli tudi veliko tulcev, nabojev, oblačil, obutve, pa tudi bergel, kar kaže, da je bilo med pobitimi veliko ranjencev.
“Grobišče pod Macesnovo gorico naj bo spomin in opomin, da se kaj takega, kar se je dogajalo po drugi svetovni vojni, med Slovenci več ne bo ponovilo, ne glede na to, v kakšnih težkih preizkušnjah se bomo kot narod znašli,” je pozval Ferenc. Po skoraj 80 letih je po njegovih besedah čas, da premagamo medsebojne različne poglede in žrtvam omogočimo dostojen pokop. Ker gre za grobišče s pretežno slovenskimi žrtvami, je Ferenc prepričan, da bi bilo smiselno v prihodnje vsakoletne spominske obeležitve, ki trenutno potekajo v nekaj kilometrov oddaljenem grobišču pod Krenom, prestaviti h grobišču pod Macesnovo gorico. V grobišču pod Krenom so namreč po dosedanjih raziskavah predvsem žrtve drugih narodov z območja nekdanje Jugoslavije.
V Sloveniji so do zdaj evidentirali okoli 700 lokacij domnevnih prikritih grobišč, v katerih po nekaterih ocenah leži več deset tisoč žrtev pobojev, ki so jih ob koncu druge svetovne vojne izvršile povojne jugoslovanske oblasti. Za raziskovanja grobišč skrbi vladna komisija, ki po besedah Ferenca od leta 2015 lahko znova dela in za raziskave dobi tudi nekaj denarja. Si pa skupaj z Dežmanom želita, da bi za vse najdene žrtve v Sloveniji našli skupno mesto pokopa. Sorodniki žrtev si po njegovih besedah želijo, da bi bilo to na ljubljanskih Žalah, kjer pa se po besedah Ferenca mestne oblasti izgovarjajo, da ni prostora.
I. K.