Konflikt interesov? Odvetniška pisarna ustavnega sodnika Čeferina toži opozicijsko stranko

Datum:

Kot smo že poročali, umetnica Maja Smrekar s pomočjo odvetniške družine Čeferin od SDS zahteva 50.000 evrov odškodnine, ker so uporabili posnetek, na katerem doji psa.

Odvetniška pisarna Čeferin zahteva visoko odškodnino in prepoved objave (bojda avtorsko zaščitenih) fotografij, ki so nastale kot del ekspresionistične umetnosti, za katero je sicer umetnica prejela veliko davkoplačevalskega denarja.

Pri tem je najbolj zanimivo, da je Smrekarjeva opomin pred tožbo stranki SDS poslala s pomočjo pisarne v lasti odvetniške družine Čeferin.

Spomnimo, eden od solastnikov odvetniške družbe Čeferin, je tudi Rok Čeferin, ki je tudi eden od devetih ustavnih sodnikov slovenskega ustavnega sodišča. Njegova odvetniška družba zdaj, paradoksalno, zastopa umetnico/politično aktivistko, ki s pomočjo skrajno leve stranke Levica toži politično stranko SDS. Pri tem postavljamo vprašanje, ali morebiti ne gre za konflikt interesov.

Videti je namreč, da neposredno krši 37. člen zakona o odvetništvu, ki določa sledeče:

“Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti ni dovoljeno. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah.”

V tem primeru gre celo za ustavnega sodnika, ki je solastnik odvetniške pisarne, ta pa sodeluje v političnih pregonih opozicije, kar je še dodaten absurd. Da je status Roka Čeferina kot družbenika in hkrati ustavnega sodnika najmanj sporen, je bilo v preteklosti že večkrat izpostavljeno.

Rok Čeferin po dikciji zakona o odvetništvu namreč sploh ne bi smel postati ustavni sodnik, ko pa njegova družba ureja posle za aktivistično-politične cilje in se s tem posredno vključuje v predvolilno tekmo, je stanje še bolj nehigienično in nakazuje, zakaj je 37. člen zakona zapisan tako, kot je, saj je zakonodajalec želel preprečiti ravno takšne primere, kot je primer Maje Smrekar, odvetniške pisarne Čeferin in njene družbeniške povezave z Rokom Čeferinom. Tudi če zadeva roma na Ustavno sodišče in se sodnik Čeferin izloči iz postopka odločanja, konflikt interesov vseeno obstaja, poleg tega pa je jasno, da so se v preteklosti ravno zaradi neizločitve Čeferina že pojavile težave.

Konflikt interesov tudi pri odločanju o ukrepih vlade zoper epidemijo
Spomnimo, v času epidemije smo pisali o odločitvi ustavnega sodišča o ukrepih vlade zoper epidemijo, kjer naj bi bil odvetnik (oz. solastnik odvetniške pisarne Čeferin) in ustavni sodnik Rok Čeferin v konfliktu interesov.

Odvetniška pisarna Čeferin je namreč javno objavila, da je ustanovila pravno mrežo, ki pro bono (brezplačno) zastopa vse, ki so dobili globe zaradi kršenja odlokov vlade za omejevanje epidemije covid-19, kar naj bi takrat v praksi odvetniška pisarna Čeferin tudi počela. Kot je znano, je Rok Čeferin kot ustavni sodnik nato razsodil, da so bili ti ukrepi vlade za omejevanje epidemije protiustavni.
Odvetniška pisarna Čeferin pa je posledično dobila povrnjene od države vse odvetniške stroške, ki jih je imela z zastopanjem teh ljudi v postopkih zaradi glob oziroma kazni zaradi kršenja odlokov.

Glede na znana dejstva, je v tem primeru nesporno podana vsaj objektivna pristranost in bi se ustavni sodnik Čeferin moral izločiti.

Odvetnik/ustavni sodnik Čeferin kot anomalija sistema?
Spomnimo, da je bil pred časom na tnalu levih politikov ustavni sodnik Klemen Jaklič, ker je kot samostojni podjetnik poučeval na Katoliškem inštitutu. Seveda to ni v nobenem primeru v nasprotju z zakonom o ustavnem sodišču, prav tako pa Jaklič ni bil v konfliktu interesov, kar je na koncu ugotovila tudi Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu.

Povsem drugače je z lastnikom odvetniške družbe in hkrati ustavnim sodnikom Rokom Čeferinom, ki ima delež v dveh družbah. Je edini družbenik v Inštitutu za civilno pravo, d. o. o., in 19,5-odstotni družbenik v odvetniški pisarni Čeferin in partnerji.

Vir: Bizi


Kot rečeno, 37. člen zakona o odvetništvu postavlja dva pogoja, ki morata biti izpolnjena hkrati. Družbenik v odvetniški pisarni je lahko samo odvetnik (torej pravnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje odvetniškega poklica), ki v tej isti odvetniški pisarni opravlja odvetniško dejavnost.

Iz tega sledi, da bi lahko bil ustavni sodnik Rok Čeferin družbenik v odvetniški pisarni zgolj v primeru, da bi hkrati opravljal še odvetniško delo. To pa Čeferinu prepoveduje 16. člen zakona o ustavnem sodišču, ki pravi, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z (3. odstavek) “opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.” Ker odvetniškega dela, vsaj uradno, Čeferin ne opravlja, tako sledi, da tudi ne more biti družbenik v odvetniški pisarni.

Zdaj pa odvetniška družba Ustavnega sodnika posredno zastopa celo skrajno levo politično stranko, ki napada opozicijsko politično stranko kot (povsem politični) manever napada na potencialni referendum o izrednih pokojninah. Odvetnik/ustavni sodnik Čeferin je torej posredno vmešan v politični boj med političnimi strankami, kar je specifično situacija, ki jo je želel 37. člen zakona o odvetništvu preprečiti.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Vlada je dokončno “depolitizirala” tudi Agencijo za energijo

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je potrdila vladni predlog kadrovskih...

Mirovni inštitut Marti Kos očita hinavščino in zahrbtnost

Mirovni inštitut, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC...

Vlada se bo romske problematike lotila z novimi zaposlitvami kadra Levice

Urad vlade za narodnosti je objavil predlog novele zakona...

Prejeli davkoplačevalske milijone, zdaj bi radi ljudem zaprli usta o škodljivi ideologiji LGBT

Nevladne organizacije, ki spodbujajo LGBTQ ideologijo in prejemajo več...