Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij je včeraj javnosti poslalo sporočilo o odločnem nasprotovanju predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, ki je bil vložen v zakonodajni postopek. Zakon bi, v primeru njegovega sprejetja, onemogočil zagotavljanje varnega delovnega okolja in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja.
Preberite tudi: Primer Črnčec: Uslužna KPK ugotovila zgolj “korupcijsko tveganje”
Delodajalske organizacije so svoje stališče k predlogu zakona v sredo naslovile na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, z njim pa so seznanile tudi gospodarskega ministra Matjaža Hana ter predstavnike zdravstvene stroke, in sicer predvsem s področja medicine dela. Razlogov za nasprotovanje predlogu zakona je (pre)več.
Predlog zakona bi neposredno ogrozil varno delovno okolje in povzročil številna nova tveganja za zdravje zaposlenih ter varnost družbe. Prav tako je predlog zakona v nasprotju s temeljnimi načeli varnosti in zdravja pri delu, saj omejuje možnosti nadzora nad prisotnostjo THC v telesu in s tem onemogoča pravočasno prepoznavo zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti delavcev. Prisotnosti THC v telesu po predlaganem zakonu ne bi smeli ugotavljati v okviru rednih zdravstvenih pregledov delavcev, s katerimi se preverja tveganja za varnost in zdravje pri delu in ki se izvajajo na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
Zdravstvena stroka opozarja na številne negativne posledice uživanja konoplje, med drugim na tesnobo, paranojo, depresijo, poslabšanje duševnih motenj, oslabljene motorične sposobnosti in oteženo zaznavanje. Če prisotnosti THC ne bi smeli ugotavljati na rednih zdravstvenih pregledih, bi bilo posledice uživanja konoplje mogoče napačno pripisati delovnemu okolju, kar bi neupravičeno bremenilo delodajalce.
V zvezi z omejeno osebno uporabo konoplje se odpira tudi vrsta vprašanj in nejasnosti, kot so odgovornost za delovne nesreče, odškodninska odgovornost ob poškodbah pri delu, nadomestila za bolniške odsotnosti in regresni zahtevki zdravstvene ter pokojninske blagajne.
Posebej problematični bi bili poklici z visokim tveganjem, kot so zdravniki, reševalci, piloti, učitelji, delavci, ki delo opravljajo na višini, varnostniki in upravljalci težke mehanizacije. Naštevali bi lahko še poklice, za opravljanje katerih je varnost ključnega pomena in pri katerih je toleranca do prisotnosti THC ničelna.
Poleg tega se številne storitvene dejavnosti izvajajo v neposredni komunikaciji s potrošnikom, zato se na tem mestu upravičeno zastavlja vprašanje, kdo bo odgovoren v vseh tistih primerih, ko delavec pod vplivom THC storitev potrošnikom ne bi izvedel skladno z določbami Zakona o varstvu potrošnikov, in še bi lahko naštevali …
V delodajalskih organizacijah predlagajo umik predloga iz nadaljnjega zakonodajnega postopka. Opozarjajo, da predlog Zakona o konoplji za osebno uporabo ogroža varnost na delovnih mestih, zdravje in življenja ljudi.
Pravica do varnega dela in družbenega okolja je veliko pomembnejša od pravice do uporabe konoplje. Pričakujejo, da bo Vlada RS k predlogu zakona podala negativno mnenje in predlagala njegov umik iz zakonodajnega postopka. Pod izjavo in zahtevo so podpisani: Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
Predlog zakona so v državni zbor vložili predstavniki Gibanja Svoboda, podpira ga tudi Levica. Tako je doslej ugotavljala zdravstvena stroka:
Poslovenjeno latinsko ime kanabis, prav tako kot poimenovanje konoplja, opredeljuje celo rastlino, z izrazom marihuana pa so mišljeni predvsem posušeni cvetovi, listi in manjši deli stebla, ki jih je mogoče najti na črnem trgu. Konoplja in marihuana tako nista različni rastlinski vrsti. Sta samo dve različni imeni za konopljo, vrsto cvetoče rastline (vir).
M. D.