V zadnjem času, recimo v zadnjih dveh tednih, sta se v medijih pojavili dve novici, ki sta v svojem sporočilu tako kontradiktorni, da je to skrb vzbujajoče. Prva je napoved ministra Matjaža Hana, da bo vlada zagotovila, da bo do leta 2030 bruto domači proizvod na prebivalca narasel do 100.000 evrov. Ker vlada sama ne ustvarja BDP, to pomeni, da bi morala ustvariti pogoje, recimo jim gospodarska klima, da bi slovensko gospodarstvo svojo produktivnost v sedmih letih dvignilo za približno dvainpolkrat. To bi bil izjemen dosežek tudi za vlado, ki bi bila gospodarstvu izredno naklonjena in sposobna ustvarjati izredno pozitivno gospodarsko klimo. Samo po sebi se postavlja vprašanje, ali je ta vlada, vlada Roberta Goloba, res voljna in sposobna ustvariti tako pozitivno gospodarsko klimo.
Po svoje nam na to vprašanje daje odgovor druga novica, da je uradno revidirana napoved rasti BDP za Slovenijo v tem letu krepko navzdol. Ker je ta revizija v jasni kontradikciji z napovedjo ministra Hana, si jo velja natančneje ogledati.
Napoved rasti ali padca BDP za določeno leto sledi matematičnemu modelu, ki praviloma vsebuje gospodarske trende in na njihovi podlagi napoveduje spremembo BDP. Danes so ti matematični modeli toliko dodelani, da večjih napak v njihovih napovedih ni pričakovati. Razen kadar … Ti matematični pa praviloma ne vsebujejo sprememb v gospodarski klimi, ker je slednja v rokah vlade in koalicije, ki jo je imenovala in jo podpira. Te spremembe so nepričakovane in neupoštevane. Drastičnega zmanjšanja v reviziji napovedi rasti BDP zato ne gre iskati v napakah pri prvotnem izračunu, temveč izključno v spremembah gospodarske klime, za katero pa je odgovorna vlada.
Upad BDP pomeni pot v revščino
Da bi se o tej moji tezi prepričal, sem uporabil spletno publikacijo 2023 Index of Economic Freedom (Indeks ekonomske svobode) ameriške Heritage Foundation, ki jo zainteresirani bralec lahko najde na spletu. In ta jasno govori o padcu, katastrofalnem padcu gospodarske klime v Sloveniji v času Golobove vlade. V podatkih za Slovenijo najdemo naslednje podatke za rast in na žalost tudi padec indeksa ekonomske svobode za zadnjih pet let: za leto 2018 je bil indeks 64,8, za leto 2019 65,5, za leto 2020 67,8, za leto 2021 68,3, za leto 2022 70,5 in za leto 2023 68,5. Iz teh podatkov nedvomno sledi, da je indeks ekonomske svobode rasel vse do leta 2022 in je v času vlade Janeza Janše dosegel svoj dosedanji maksimum. Kar je ravno tako pomembno za to leto, smo se uvrstili med države s pretežno svobodnim gospodarstvom, ki imajo v povprečku BDP na prebivalca 52.000 evrov. Če bi se ta trend nadaljeval, bi bila napoved ministra Hana mogoče malo preveč optimistična in ne popolnoma nerealna in torej zavajajoča. Vendar je na žalost zaradi ukrepov Golobove vlade sledil katastrofalen padec indeksa ekonomske svobode za dve točki. Znova smo zdrsnili med države z zmerno svobodnim gospodarstvom in te imajo tudi v povprečju bistveno nižji BDP na prebivalca, in sicer 26.000 evrov. Še bolj kot sam zdrs nas mora skrbeti trend gibanja indeksa ekonomske svobode ob vseh ukrepih, ki jih zdajšnja vlada še napoveduje za preostanek svojega mandata. Če se še enkrat vrnem k zgoraj omenjeni publikaciji Heritage Foundation, je v njej tudi graf, ki podaja tesno korelacijo med indeksom ekonomske svobode in BDP na prebivalca. Slednji eksponencialno raste z rastjo indeksa ekonomske svobode.
Če za sklep povzamem pravkar povedano, lahko rečem, da bi bila napoved ministra Hana vsaj malo realna, čeprav po moji presoji še vedno preoptimistična, če bi vlada, katere minister za gospodarstvo je Han, poskrbela, da bi se trend rasti indeksa ekonomske svobode 2018–2022 nadaljeval. Vendar gospodarski ukrepi sedanje vlade bistveno znižujejo indeks ekonomske svobode in tako znižujejo tudi rast BDP. Če bodo s podobnimi ukrepi nadaljevali, lahko pričakujemo celo upad BDP. To pa je pot v revščino, po kateri je že pred nami šla Venezuela, nekdaj ena najbogatejših držav Južne Amerike. Žal so izjave predstavnikov zdajšnje vlade in njeni dejanski ukrepi preveč vsaksebi, so kontradiktorni, da bi to smeli spregledati.
Dr. Andrej Umek