Slovenski oblastniki in njihovi aktivistični podporniki očitno živijo v drugi dimenziji od običajnih državljanov. Na eni strani so predstavniki vlade včeraj hvalili svojo “zdravstveno reformo”, ki bo povsem podržavila zdravstvo, češ da ta celo že deluje, vladno PR krilo 8. marec pa vlado treplja po ramenih, da je lani “ukinila” dopolnilno zdravstveno zavarovanje – čeprav ga v resnici ni, ampak ga je le naredila obveznega in z njim obremenila neto plače. Vsi skupaj pa se strinjajo, da je z našim zdravstvom vse v redu in da je vsak dan bolje. Kaj pa pravijo poročila s terena? Ta kažejo nekaj čisto drugega.
Pred kratkim je na spletu zaokrožila zdravstvena napotnica, ki jo je delil uporabnik, in sicer za operacijo nosu v splošni anasteziji (gre za kar resno operacijo, za vse tiste, ki so že kdaj imeli posege na obrazih).
Gre za poseg, ki naj bi bil opravljen na UKC Ljubljana, na kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Vse lepo in prav, ampak datum, kdaj bo poseg opravljen, se bere kot slaba šala: ubogi pacient bo s krivim nosom po svetu hodil vsaj do poletja 2034! Na vrsto bo namreč prišel daljnega 2. junija 2034 ob 7. uri in 50 minut.
Kot sovjetska šala
Dogodek spominja na tiste šale iz Sovjetske zveze, ki ciljajo na dolge čakalne vrste za določene dobrine in storitve v komunizmu – te šale je rad ponavljal tudi najboljši predsednik ZDA vseh časov Ronald Reagan. Šala gre nekako takole:
Bolnik pride v bolnišnico in reče: “Rad bi se prijavil na čakalno listo za operacijo kile.” Medicinska sestra mu odgovori: “Natanko deset let od danes!” On pa dodatno vpraša: “Zjutraj ali zvečer?” Sestro zanima, zakaj to sploh sprašuje, saj ni nobene razlike, on pa odgovori: “Vodovodar pride zjutraj, natanko čez deset let.”
Slovensko zdravstvo je zdaj postalo življenska manifestacija te sovjetske šale …
Kaj pravijo številke?
Medtem ko se predsednik vlade, njegovi politično natavljeni direktorji bolnišnic in leva ulica širokoustijo, da zdavstvo odločno deluje, pa resnične številke kažejo drugačno sliko.
V Sloveniji kar 329.116 bolnih čaka na zdravniški pregled. Število se tedensko povečuje, v dobrih dveh letih se je povečalo za več kot enajst odstotkov. Pri tem nad dopustno čakalno dobo čaka 50 odstotkov več bolnih kot pred dobrima dvema letoma, kar 77.954 ali slaba četrtina vseh.
Podatke tedensko objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), na ministrstvu za zdravje pa očitno podatkov o čakajočih nimajo ali pa jih niso pripravljeni deliti z javnostjo.
Poleg tega ne smemo pozabiti, da več kot sto tisoč ljudi nima družinskega zdravnika, kar se je najbolj manifestiralo lani v Slovenski Bistrici, ko so se pred tamkajšnjo ambulanto vile kolone čakajočih na družinskega zdravnika – dve družinski zdravnici sta namreč zapustili ambulanto. Nekateri so čakali več ur, na koncu pa so jim vrata pred nosom zaprli in jim svetovali, naj gredo raje v Poljčane.
Zakaj se potem vladajoči hvalijo?
Ministrstvo za zdravje je sicer v letu 2025 spremenilo pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov. Dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti “zelo hitro” je bila podaljšana s 14 na 30 dni. Poleg tega je uvedeno novo beleženje nedopustno dolgih čakalnih dob, kjer pacient postane “nedopustno dolgo čakajoč” šele, ko število dni od uvrstitve na čakalni seznam preseže najdaljšo dopustno čakalno dobo (180 dni za “redno” in 90 dni za “hitro”).
Že takrat so strokovnjaki opozarjali, da lahko te spremembe ustvarjajo statistično iluzijo izboljšanja, saj se dejanske čakalne dobe niso skrajšale, temveč so se spremenili kriteriji za njihovo beleženje. Resnično stanje se medtem ne izboljšuje.
Čakalne dobe so še posebej dolge pri specialističnih pregledih, diagnostičnih preiskavah in operativnih posegih. Za ortopedski pregled v enem od univerzitetnih kliničnih centrov je najhitrejši prost termin šele decembra 2025. Pri operacijah kolena je čakalna doba januar 2029 in znaša tudi do pet let. Na področju žilne kirurgije najdlje čakajo na operacijo krčnih žil z napotnico pod “zelo hitro” 30 dni, pod “redno” pa kar 420 dni. Za primerjavo – na druge posege se pod “redno” čaka od 60 do 75 dni. Spomnimo, da pri žilnih boleznih, kjer je potreben kirurški poseg, ne šteje le vsak dan, ampak vsaka ura.
Zobozdravstvene storitve, zlasti ortodontski pregledi, imajo prav tako izjemno dolge čakalne dobe. Do šest let in več. Tako je znan primer, ko je prvi prost termin oktobra 2032, kar pomeni več kot sedemletno čakalno dobo.
Bolni prepuščeni sami sebi – plačujejo
Zaradi dolgih čakalnih dob se mnogi bolniki obračajo na zasebne zdravstvene storitve, kjer so čakalne dobe bistveno krajše. Vendar so tovrstne obravnave pogosto drage in si jih večina ne more privoščiti, kar vodi v neenakosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe. Številni iščejo zdravljenje v tujini, v Avstriji ali na Hrvaškem. In seveda to tudi plačujejo.
I. K.