Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila pravnomočne ugotovitve v zvezi z ravnanjem odvetnika Radovana Cerjaka, nekdanjega člana nadzornega sveta (NS) Slovenske tiskovne agencije (STA), novinarji nekaterih osrednjih medijev pa pri poročanju o zgodbi niso opravili niti osnovnega novinarskega dela, da bi raziskali obe plati zgodbe in Cerjaka osebno prosili za komentar v zadevi.
Po navedbah KPK je Cerjak kršil integriteto s tem, ko je na seji nadzornega sveta STA marca 2021 – kljub obvestilu predsednika nadzornega sveta, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev označene kot poslovna skrivnost in pred sprejetjem kakršnegakoli sklepa – vzel mapo s pogodbo in aneksom ter zapustil sejo. Ugotovitve KPK je zdaj potrdilo upravno sodišče, ki je Cerjaka zavrnilo, s katero je ta izpodbijal njihove ugotovitve.
Ob pregledu dokumentacije, ki se je nanašala na 7. redno sejo nadzornega sveta STA, 8. marca leta 2021, in pred katero je Radovan Cerjak zahteval, da se mu predloži kopija pogodbe med STA in časopisom Dnevnik, so ugotovili, da je predsednik nadzornega sveta člane na seji ustno obvestil, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev (torej tudi pogodba z Dnevnikom) označene kot poslovna skrivnost. Radovan Cerjak pa naj bi kljub temu vzel mapo s pogodbo in aneksom, ki sta bila označena kot poslovna skrivnost, ter zapustil sejo.
Ker nekaterih slovenskih medijev očitno sploh ne zanima, kakšno je Cerjakovo videnje dogodkov iz leta 2021, jih je objavil na spletnem omrežju Facebook, pri čemer je najprej poudaril, da je časopis Delo kolikor toliko objektivno poskušal informirati svojo javnost, za razliko od “nekega tednika, ki je danes padel res globoko in ki ga vodi urednik z občasnimi igrivimi eskapadami in s katerim se bom v kratkem srečal na sodišču, ki je zadevo predstavil popolnoma enostransko”.
Prijavil naj bi ga udbovec
“Zadeva ima svojo zgodovino in ozadje,” razloži Cerjak v zapisu: “Na KPK me je anonimni prijavitelj prijavil, da naj bi na seji NS STA ukradel neko pogodbo in z njo neupravičeno seznanil javnost. Očitek anonimnega prijavitelja, ki je že v 80. letih prejšnjega stoletja začel sodelovati s tajno komunistično policijo Udbo, ta pa se mu je oddolžila z raznimi protiuslugami, tudi s pomočjo pri prvi zaposlitvi (anonimni prijavitelj zmotno misli, da je vsa njegova umazana preteklost končala v papirnici Količevo), so bili tako absurdni, da jih je že sama KPK ovrgla.”
Ker pa ga je vendarle bilo potrebno spoznati za odgovornega, so našli salomonsko rešitev in mu očitali, da ni ravnal v skladu z 28. členom Poslovnika o delu Nadzornega sveta STA. Ta člen govori zgolj o tem, da člani nadzornega sveta sprejemajo svoje odločitve na glasovanju. Nikjer pa ni določeno, da mora član nadzornega sveta glasovati pri posameznih točkah.
“Delo je vsaj poskušalo osvetliti tudi drugo plat v zadnjem razdelku članka. Za to sem jim neizmerno hvaležen. Sam pa lahko zapišem, da zadeva zame še zdaleč ni končana, saj sem prepričan, da se mi je zgodila krivica. Izkoristil bom prav vse pravne možnosti, ki so mi še na voljo. Ta zadeva bo dobila svoj epilog!” obljublja Cerjak.
KPK sicer trdi, da njegovo ravnanje ni skladno s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od člana nadzornega organa zahteva skladno z 28. členom takrat veljavnega poslovnika o delu nadzornega sveta STA, ki pred njegovim odhodom s seje namreč še ni sprejel nobenega sklepa o tem, na kakšen način se bodo listine pregledovale, zato ravnanje Radovana Cerjaka po njihovem mnenju predstavlja kršitev integritete.
Želel je raziskati sum negospodarne porabe davkoplačevalskih sredstev na STA
Kot poroča Delo, je Cerjak s tem, ko je vzel mapo z aneksom, želel izvedeti, kakšno pogodbo je takratni direktor STA Bojan Veselinovič sklenil z Dnevnikom, kjer je bil Veselinović včasih zaposlen in s katero se po Cerjakovih navedbah kaže, da je bila STA odškodovana za kar četrt milijona evrov.
“Prepričan sem, da je pogodba sklenjena izrazito na škodo STA. Po moji oceni je v času trajanja pogodbe za STA nastala gospodarska škoda za cca. 250.000 evrov,” je dejal takrat.
Cerjak je po poročanju Dela pred sejo nadzornega sveta zahteval, da nadzorniki dobijo kopijo te pogodbe. Sledila je vrsta izmenjav elektronskih sporočil z direktorjem in s predsednikom nadzornega sveta, a kopije ni dobil. Kopiji dveh pogodb in nekaj aneksov, sklenjenih z Dnevnikom, je nato dobil šele na sami seji. Predlagal je, da to točko umaknejo z dnevnega reda, dokler dokumentov ne preštudira, ker s predlogom ni bil uspešen, je sejo zapustil, kopije pa vzel s seboj.
Kot nadzornika so ga sistematično onemogočali
Spomnimo, leta 2021 je [takrat še nadzornik STA Cerjak] za naš medij povedal, da ima, odkar je v nadzornem svetu STA, občutek, da se mu nadzor onemogoča. “Ko sem včasih zahteval določene dokumente, je bil vedno tisoč in en problem, da do teh ne bi mogel priti. Za primer vam lahko povem, da sem nekoč zahteval pogodbo o zaposlitvi za direktorja družbe g. Bojana Veselinoviča. Ta pogodba nam je bila izročena na seji nadzornega sveta, po minuti, dveh vpogleda mi je že bila izpuljena iz rok. Podobno se je zgodilo s cenikom.”
Cerjak je takrat pojasnil, da se na takšen način nadzora ne da vršiti. “Dve pogodbi sem vzel s seboj, ju preštudiral, ko sem videl vsebino, mi je postalo jasno, zakaj je tak problem to pogodbo izročiti,” je dodal in pojasnil, da ga je pregled prepričal, da je bila ta pogodba sklenjena izrazito na škodo STA. “Po moji oceni je zaradi take pogodbe v času trajanja pogodbe za STA, ki je organizirana kot gospodarska družba, nastala gospodarska škoda v višini vsaj četrt milijona evrov,” je ocenil.
Videti je, da ga zdaj globoka država z vsemi ugrabljenimi institucijami, ki jih ima na voljo, želi preganjati, ker je želel preprečiti negospodarno porabo davkoplačevalskega denarja.
I. K.