Slovenija je ena redkih držav, ki ima poseben organ, namenjen izključno preganjanju korupcije – v urejenih državah za to skrbita policija in tožilstvo. Kljub temu smo država z zelo visoko javno percepcijo korupcije. Kot ugotavlja prvak opozicije Janez Janša, gre za to, da je protikorupcijska komisija organ za “zamegljevanje” korupcije.
“Nobena od urejenih držav z malo korupcije nima organa kot je #KPK. Ki korupcijo zamegljuje. V Sloveniji ima danes KPK skoraj 50 zaposlenih. Vi pa delate in plačujete davke zanje,” je v tvitu zapisal Janez Janša. Tako je odgovoril na tvit diplomata Toneta Kajzerja, ki je citiral lestvico najbolj in najmanj koruptivnih držav in ugotovil, da najmanj koruptivne (Danska, Finska, Nova Zelandija, Norveška, Singapur, Švedska, Švica, Nizozemska, Nemčija Irska) ne potrebujejo organa kot je KPK.
Od nekdaj politični organ
Slovenska KPK je začela svoje delovanje kot t. i. “Kosova” protikorupcijska komisija in se je je takoj na začetku med državljani prijel sloves v najboljšem primeru brezzobega tigra, v najslabšem pa političnega organa (enega izmed mnogih), s katerim leva politika in njeni strici globoke države preganjajo desne politike in disciplinirajo svoje (leve) politike, če kateri od njih ni poslušen. Komisijo so do zdaj vodili izključno levi operativci in politiki: od Draga Kosa, enega od inženirjev konstrukta Patria, do politikov tipa Boris Štefanec in Goran Klemenčič (eden iz Pozitivne Slovenije, drugi politično “nagrajen” z ministrovanjem za rušenje druge Janševe vlade).
Gre torej za organ, od katerega državljani ne pričakujejo nič drugega kot politični klientelizem in lov na čarovnice na desne politike. Volivci levice z odobravanjem, sredinski in desni volivci z razumljivo zagrenjenostjo in cinizmom.
Emilija in Dominika lahko mirno spita
Zato nihče zares ne pričakuje, da bosta Dominika Švarc Pipan in Emilija Stojmenova Duh (pred njima pa še “newyorška” bohemska ministrica sanja Ajanović Hovnik) obtoženi korupcije, čeprav je sum za rop 12 milijonov davkoplačevalskih sredstev tako močan, da bi ju v kateri koli državi iz zgoraj omenjenega seznama že preiskovala tako policija kot tožilstvo, najbrž pa bi se znašli tudi v priporu. V Sloveniji bo vsaka impotentna preiskava vodila v slepo ulico, KPK pa bo svoja “dognanja” predala naprej policiji in tožilstvu, češ da nima nadaljnjih pristojnosti za preiskavo. Od tam naprej pa bo zadeva seveda poniknila.
50 redno zaposlenih preganja “korupcijo”
Kot je še izpostavil Janša, korupcijo na KPK preganja kar 50 redno zaposlenih.
Neverjetno!
Komisija za preprečevanje korupcije ima skoraj 50 zaposlenih. Pomislite, imajo tako Urad kot Kabinet?!!!! Kjer je 4x več zaposlenih kot npr. v @MO_RS v času Vojne za Slovenijo!!! Korupcije in klientelizma pa vsak dan več.Več birokracije = več korupcije pic.twitter.com/Yyq0qwfGV0
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 22, 2024
Se pravi. gre za čisto pravo ministrstvo v malem, kjer imajo vodilni celo svoje kabinete kot državni politiki. Birokracija, ki je v organu, kateri nikoli nič ne najde, vsekakor nepotrebna.
Zanesljiv organ globoke države
KPK pa ima vendarle ključno politično vlogo pri politični kontroli levice nad svojimi akterji. S KPK ne rušijo le desnih politikov – z bizarnimi obtožbami, kot proti Branku Grimsu, kjer niso našli nič, a so vseeno napisali sporočilo za javnost, ki namiguje, kot da so na pragu velikega odkritja. KPK je izvrstno orodje za kontrolo globoke države nad “lastnimi” (levimi) politiki, če ti zaidejo malce izven cone udobja stricev, ki so jih postavili.
Robert Golob je bil kot mesija tranzicijske levice od predvolilnega obdobja pa vse do lanskega leta povsem imun na kakršnokoli preiskavo KPK, kljub temu da so na plan prihajala neverjetna razkritja o njegovi prejšnji poslovni poti kot tudi kasneje o diktatorskem protiustavnem načinu vladanja. KPK je za vse te stvari vedela – a je bila tiho. Dokler ni bil Golob malce preveč aroganten do graditeljev svojega lika in dela.
KPK je Roberta Goloba začela preiskovati novembra 2023 zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve. Vse lepo in prav, a Bobnarjeva jih je z očitki seznanila že decembra leto prej, marsikdo meni, da je šlo v tem primeru za zavlačevanje in da je bila zadeva pospravljena v predal do tega trenutka. Zdaj je namreč celo globoka država dojela, da je treba Goloba zamenjati z novim obrazom. Potezo politični komentatorji dojemajo kot začetek odstavljanja Roberta Goloba.
A težava je tisti premor: od decembra 2022 do novembra 2023 je KPK “zbirala obvestila”. Kakšna obvestila? Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav sta pričala in predala relevantne dokumente. Nato se 11 mesecev ni zgodilo nič. Golob je pač bil politično priden in ni nagajal svojim stricem. Nato pa zopet: ravno takrat, ko se je javno mnenje obrnilo in so ljudje dokončno postali naveličani neverjetne nesposobnosti politikantov, ki jih je Golob zbral iz svojega osebnega miljeja in zdaj skupaj z njimi vlada državi.
Videti je, kot da so se strici zbali za svojo politično prihodnost oz. prihodnost projekta “novih obrazov”.
KPK je politični organ
Videti je torej, da se KPK uporablja predvsem kot orožje tistih, ki postavljajo in vodijo levo politiko, ne pa kot legitimni organ, ki bi se boril proti korupciji. Nič čudnega potem, da je Slovenija na lestvici zaznavne korupcije na nizkem 41. mestu, za skoraj vsemi državami EU. Pri tem je pomembno poudariti, da je bila KPK izredno ažurna in temeljita, ko je šlo za domnevo korupcije v prejšnji vladi (čeprav se je na koncu izkazalo, da ne gre za korupcijo). Pri Golobu so potrebovali 11 mesecev in potem v zelo priročnem času javnost obvestili o svoji preiskavi. Prav tako so veliko bolj prizanesljivi do levih ministrov. Kaj bi se zgodilo, če bi minister v Janševi vladi kupil 13.000 zastarelih prenosnikov, za 6 milijonov pa sploh ne bi vedel, kaj naj z njimi počne? Kaj bi se zgodilo z ministrom v Janševi vladi, če bi za 6 milijonov preplačal razpadajočo stavbo? Kaj bi se zgodilo z Janezom Janšo, če bi ga lastna ministrica obtožila, da ji je ukazal “čiščenje” levih kadrov?
Vprašanja so seveda retorična.
I. K.