“Kraljevo ravnanje tako po oceni KPK ne predstavlja ravnanja v skladu s pričakovano integriteto generalnega sekretarja stranke, od katerega se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje,” se glasi obrazložitev odločbe Komisije za preprečevanje korupcije v zvezi s pritiski nekdanjega generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja pri prvi nadzornici Uradnega lista Ireni Prijović. KPK še opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v kadrovskih postopkih.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes javno objavila ugotovitve glede ravnanja nekdanjega generalnega sekretarja stranke LMŠ Braneta Kralja, ki je posredoval pri prvi nadzornici Uradnega lista RS Ireni Prijović zaradi imenovanja Igorja Šoltesa. Komisija je ugotovila, da je Kraljevo ravnanje neetično in predstavlja kršitev integritete.
Kot navaja odločba KPK, je nekdanji generalni sekretar LMŠ avgusta lani klical Prijovićevo in izrazil pričakovanje, da bo na razpisu za direktorja Uradnega lista izbran Igor Šoltes. S tem je po mnenju komisije izvajal nedopustne pritiske ter posegel v neodvisnost nadzornega sveta, ki je edini pristojen za imenovanje direktorja Uradnega lista.
Kralj ni želel pojasniti, zakaj je klical Prijovićevo
Kralj je namreč po navedbah KPK Prijovićevi naročil imenovanje Šoltesa, želel je izvedeti časovnico kadrovskega postopka in kdaj bo seja nadzornega sveta ter zahteval poročanje o postopku še pred komunikacijo s Slovenskim državnim holdingom. “Navedene zahteve ustrezajo definiciji nezakonitega oziroma neetičnega ravnanja, kot ga določa 24. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,” so zapisali v KPK.
Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo Slovenskega državnega holdinga in družbe Hot Mobil, vpogledala v javno dostopne podatke ter opravila razgovore z obravnavano osebo in pričama. Po razgovorih je KPK sledila izpovedbi Irene Prijovič, ki je bila, kot je zapisano v ugotovitvah, prepričljiva, saj je natančno opisala potek telefonskega klica in po končanem klicu tudi ustrezno ukrepala. Po drugi strani pa je KPK Kraljeve izjave ocenila kot neprepričljive, saj pred KPK ni želel pojasniti, v kakšno vlogi je klical Prijovićevo.
Kraljevo ravnanje tako po oceni KPK ne predstavlja ravnanja v skladu s pričakovano integriteto generalnega sekretarja stranke, od katerega se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje. Komisija še opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v kadrovskih postopkih.
Jošt Žagar