Operativec Dominike Švarc Pipan Andrej Omerzel naj bi sledi puščal tudi v agenciji SPIRIT, ki je Tadeju von Horvathu skoraj podelila 20 milijonov evrov. Prav tako smo ugotovili, da je afera pretresla vrh Socialnih demokratov.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v ugotovitvenem poročilu navedla, da glavni tajnik politične stranke in odgovorna oseba pravne osebe zasebnega prava skladno z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZlntPK) nista uradni osebi in posledično nimata statusa zavezanca po ZlntPK. Komisija naj tako ne bi imela pravne podlage za presojo njunih ravnanj v zadevi in se zato ni opredelila do očitkov v povezavi z njuno vlogo v konkretnem primeru.
Iz navedenega razloga je v okviru predmetnih priporočil KPK podala tudi dodatno priporočilo za pravosodno ministrstvo. V tem opozarja na potrebo po spremembi ZIntPK, ki bi glavne tajnike političnih strank uvrstil med uradne osebe, kar bi omogočilo njihovo obravnavo pred komisijo zaradi sumov kršitev integritete.
KPK je sicer v poročilu izpostavila, da je glavni tajnik SD Klemen Žibert večkrat obiskal tedanjo ministrico Švarc Pipan, seveda pa ni navedla njunih rednih srečanj na sedežu stranke SD in po raznih barih po Ljubljani, kjer ju je bilo mogoče pogosto videti. Prav tako ni omenila nekdanjega predsednika podmladka SD Andreja Omerzela, svetovalca in terenskega operativca tedanje ministrice Dominike Švarc Pipan. Omerzel je bil sicer vključen tudi v afero razveljavljenega milijonskega posla s področja digitalizacije sodstva. Slednji naj bi svoje sledi puščal tudi v aktualni aferi SPIRIT. V okviru te je prav njegov kolega iz podmladka SD Tadej von Horvath prejel vrtoglavih 20 milijonov evrov. A Omerzel na očitke odgovarja, da tovrstnih pooblastil za izvajanje, koordiniranje ali odločanje v postopkih javnega naročanja, ki jih opravljajo na Ministrstvu za pravosodje in na omenjenem javnem razpisu, ni imel. Prav tako pojasnjuje, da nikoli ni sodeloval z Agencijo Spirit, za Tadeja von Horvatha pa trdi, da ga ne pozna.

Komisija je zaključila tudi z obravnavo povezane zadeve; junija in decembra 2024 je namreč prejela prijavi, ki sta vsebovali očitke o nasprotju interesov in grožnjah, ponarejanju dokumentacije, oviranju državnih organov, šikaniranju in izsiljevanju na pravosodnem ministrstvu, in sicer v zvezi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023, ki je bila povezana z nakupom stavbe na Litijski cesti 51. Ugotovila je, da prijavo obravnava tudi računsko sodišče, zato mu je ni znova odstopila. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila policiji in Inšpektoratu za javni sektor.

