Rogoškemu gozdu, ki je opredeljen kot ekološko pomembno območje in v katerem je Marija Terezija zaradi ravne in vetrovne Dravske doline odredila zasaditev naravne ovire pred močnimi vetrovi, ki so nekdaj pustošili na tem območju, so zaradi nameravane izgradnje tovarne avtomobilskega giganta Magne-Steyr šteti dnevi.
Ker vodstvo občine Rogoza ignorira občane je na pobudo civilne iniciative Rešimo Rogoški dozd, Svet Krajevne skupnosti (KS) Rogoza sklical krajevni zbor, da bi z njihovo prisotnostjo in podporo lahko spremenili sprejete načrte občine, preprečili uničenje rogoškega gozda ter s tem obvarovali njihov življenjski prostor.
V polni dvorani Rogožanov, kjer je bila razprava, so se mnenja kresala. Krajani so namreč pretreseni, da sprememba prostorskega načrta v občini Hoče-Slivnica predvideva posek okrog 66 hektarjev gozdov v Rogozi, z namenom nadomestitve kmetijskih zemljišč za potrebe izgradnje proizvodnih prostorov multinacionalke Magna-Steyr. Predstavniki Sveta KS Rogoza so dejali, da za to zahrbtno namero niso vedeli, da krivda torej ni na njihovi strani. Prav tako so na zboru potrdili, da nihče od predstavnikov ni vedel o sečnji gozda. A njihove besede krajanov niso prepričale, saj so ti mnenja, da mora prav krajevna skupnost poleg občine prebivalce Rogoze obveščati o kakršnih koli načrtih. Zaradi tega občani želijo pogovor.
Če se stvari ne bodo uredile, bodo zahtevali referendum
Na zboru pa je eden izmed predstavnikov akcije Rešimo Rogoški gozd Simon Žlahtič dejal, da če se stvari ne bodo uredile, bodo morali iti na referendum. “Samo 5 odstotkov ljudi mora oditi na občino in potem lahko razpišemo referendum.” Prav tako je predlagal, da se poda ponovno pobuda, da se Občinski prostorski načrt (OPN) vrne v stanje, kot je bil, preden so ga spremenili. “Imeti moramo rešitve, zahteve, sklepe, ki bi jih sprejeli in bi jih civilna iniciativa predstavila. Saj bodo le tako lahko odgovorili na njihova vprašanja.” Žlahtič je imel v mislih srečanje občinskega vodstva, ministrov in strokovnjakov z vseh področij, ki bo v četrtek, 11. maja, v Kulturnem domu Hoče. “Dokler ne bodo videli, da imamo tudi krajani neka stališča, mnenja, nas ne bodo upoštevali,” je dodal predstavnik civilne iniciative. Podžupanja Andreja Kavaš pa je dejala, da bodo vse odgovore dobili ravno na tem srečanju, ki bo v Hočah. “Povedali bodo, kako je prišlo do te odločitve, kako nadomestiti zemljišča.” Zaradi tega Rogožani upajo, da bodo na tem sestanku našli skupno rešitev, s katero ne bi rešili samo rogoškega gozda, ampak bi degradirali tudi ogromno drugih površin.
Začetek prve faze poseka se načrtuje že kmalu
Tovarna v lasti avtomobilskega giganta, ki naj bi jo predvidoma začeli graditi že junija, bo že kmalu zaposlovala najprej 404, nato pa še dodatnih 1.500 ljudi, pravijo. Magna Steyr bo seveda imela takojšnji učinek na gospodarstvo širše regije, a dejstvo je, da bo zagotovo imela ogromen negativen vpliv tudi na okolje v regiji. Pri tem pa ne gre zgolj za uničenje naravnega okolja, ampak tudi za okrepitev orkanskih vetrov, ki bodo povzročili škodo na nepremičninah in pridelkih, zmanjšanje raznolikosti živalstva in rastlinstva, poslabšanje kakovosti zraka ter pitne vode. Pričakujejo tudi obremenitev zemlje s pesticidi in gnojili, drastičen padec vrednosti nepremičnin, predvsem pa padec kakovosti življenja. Žlahtič je še poudaril, da ne glede na to, da so proti sečnji gozda, niso proti Magni in novim delovnim mestom. Zaradi tega zahtevajo, da nadomestna zemljišča najdejo drugje. V ponedeljek pa bodo člani akcije, ki so se že pred časom najavili in prosili za sprejem, obiskali župana in mu povedali njihovo stališče.
Na zboru so soglasno sprejeli tri sklepe
Prvi sprejeti sklep je bil iskanje nadomestnih zemljišč brez sečnje Rogoškega gozda, drugi je bil sprememba novo sprejetega OPN v OPN z vsebino pred spremembo – torej, da gozd spet postane gozd in ni kmetijsko zemljišče ter tretji in zadnji sklep, ki je pooblastilo civilni iniciativi in Svetu KS Rogoza za zastopanje krajanov v vseh pravnih postopkih.
Na zboru krajanov, kjer so enoglasno potrdili, da gozda ne dajo, je bilo navzočih okoli 130 vaščanov. Županu in vsem ostali so še sporočili, da so enotni. Otroci iz vrtca pa so narisali risbe, ki prikazujejo Rogoški gozd. Slednje pa kaže, da morajo krajani Rogoze stopiti skupaj in najti skupno rešitev tej naravni oviri, ki je hkrati tudi naravni čistilec zraka in vode.
I. K.