Po dobrem mesecu dni, odkar je nastopila tretja vlada Janeza Janše, ki je bila tudi zaradi neukrepanja njegovega predhodnika dobesedno porinjena v neusmiljeno bitko z novim korona virusom, ki pa jo je (vsaj zaenkrat) tej desnosredinski koaliciji uspelo dobiti, se je iz varnega zavetja opozicije oglasil Marjan Šarec. Bivši premier, ki si ga bo Slovenija za vse večne čase najbolj zapomnila po tem, da je odstopil na predvečer izbruha pandemije, potem pa kot vršilec dolžnosti zaradi neresnega pristopa še zamudil s prvimi ukrepi, zaradi česar je za nekaj tednov zadeva s covid-19 tudi v Sloveniji ušla izpod kontrole, grozi predsedniku vlade Janezu Janši, “naj uživa, dokler lahko”.
Mnogi se bodo strinjali, da 13. manjšinska vlada Marjana Šarca ni bila učinkovita. Na začetku mandata je v izjemno ugodnih gospodarskih okoliščinah javnemu sektorju podelila socialne bonbončke, dvignila minimalno plačo, a zaradi premestitve v višji plačni razred in manjših dokladov so mnoge družine z majhnimi otroki živele težje kot prej.
Seje vlade so bile rekordno kratke, sestanki koalicije vsebinsko prazni. Šarec je samozavestno jadral na krilih visoke javnomnenjske podpore, ki so jo pomagali ustvariti mainstream mediji. Na televiziji POP TV v pogovorih z njim ni bilo nobenih skakanj v besedo, vsiljevanja mnenj in prekinjanja s strani novinarjev. Šarec je povsem znižal standarde političnega komuniciranja, njegovi nastopi so bili vsebinsko prazni, pokal je šale. Na POP TV so temu rekli “ljudske modrosti”. Na RTV so ga razglasili za političnega Luko Dončića. Spet tretji so ga videli kot novega Janeza Drnovška. Odločnega. Ni se obotavljal pri menjavanju ministrov, ko je kdo storil napako, zato so ga predstavljali kot pokončnega in odločnega. Ukrivilo ga je šele, ko so amaterske napake delali njegovi najožji sodelavci.
Po uporu stranke Levica pa so se začele težave, saj je imela vlada silne težave, da je skozi parlamentarno proceduro spravila nove zakone in nove ministre, ki so se menjavali kot po tekočem traku. V zadnjih tednih, ko je Šarčeva koalicija že razpadala in so se mu upirali ministri iz njegove lastne ekipe, so ga v državnem zboru reševali samo še glasovi pregovorno oportunističnega Zmaga Jelinčiča in njegove SNS.
Skočil je … In si razbil glavo
Volitve so bile vse manj verjetne, Šarec je izgubil živce in začel javno obračunavati s svojimi nekdanjimi koalicijskimi partnerji, da so požrli svojo besedo. Da so izdali svoje volivce. Na socialnih omrežjih je kričal in grozil s koncem demokracije, če na oblast pride Janez Janša. Aktiviral je tudi Damirja Črnčeca, ki je več kot leto dni molčal, nato pa tudi sam za 180 stopinj spremenil svoja stališča in svojo retoriko. Bolj je Šarec izgubljal živce, bolj je padala podpora njegovi stranki LMŠ. Rejtingi so od njegovega odstopa do danes praktično strmoglavili. Marjan Šarec je končno lahko spoznal, da je skočil v prazen bazen in si razbil glavo.
Nepojmljivo v drugih državah; slovenska opozicija skupaj z mediji proti ukrepom za zaščito slovenskega naroda?
Opozicija je v navezi z mediji ves ta čas izkoristila predvsem za poskuse metanj polen pod noge. Nasprotuje povečanim pooblastilom vojske na južni meji, čeprav to želi tako policija, kot vojska, kot predsednik republike. To želi tudi župan iz vrst SD v Ilirski Bistrici Borut Rojc, ki ima negativne izkušnje z migrantskimi vdori in pozna realno sliko. Težave pri dobavi mask poskušajo spremeniti v orožarsko afero 2. Vsakega donatorja z leve obešajo na veliki zvon, uspešne nakupe vlade namerno spregledajo.
Isti Marjan Šarec, ki ni želel sklicati Sveta za nacionalno varnost, ki je javno napadal SDS, da ljudi straši z nekim virusom, ki je napadal stroko, da straši ljudi. Isti Marjan Šarec, ki je skladišča pustil prazna. Treba je biti razumski in razumeti, da če bi bila skladišča bolj polna in bi imeli na vladi več časa, bi imeli več časa tudi izbrati kupca, da bi se izognili preštevanju sorodstvenih krvnih zrnc v naši mali deželi, kjer pregovorno vsak pozna vsakogar. V času največje svetovne krize po drugi svetovni vojni, v kateri je sam popolnoma pogorel in vrgel puško v koruzo ter pobegnil kot zajec, je to s strani nekdanjega predsednika vlade zato popolnoma neprimerna in neokusna poteza.
Nevarnost nasprotovanja vladnih ukrepom – Kaj, če bi ljudje nehali spoštovati pravila in bi se razmere poslabšale?
Šarec se v svojem zapisu ukvarja tudi s plakati SDS. Stranka z največ člani v državi si jih lahko privošči in se ljudem zahvaljuje za njihovo upoštevanje ukrepov. Zahvaljuje se tudi vsem delavcem, ki v teh dneh tvegajo svoja življenja za vse nas. Težko je razumeti, zakaj očitki, da največja vladna stranka SDS ne bi smela obesiti plakatov, ki jih je plačala. Nikjer tudi ne piše, da se ne bi smeli narodu s plakati zahvaliti tudi druge vladne stranke.
Da tega ne morejo storiti v opoziciji, je popolnoma jasno. Bodisi zaradi dolgov nimajo denarja, bodisi ljudi pozivajo k nespoštovanju ukrepov za zajezitev korona virusa. Nagajajo z ustavno presojo Hojsovih odlokov. Mediji jih pri tem podpirajo in servirajo mnenja javnomnenjskih voditeljev tipa Aleksander Čeferin, da so ukrepi prestrogi in nesmiselni. To je zelo nevarno. To je protislovensko početje. Izdaja naroda. Ali si res želijo, da Slovenke in Slovenci prenehajo spoštovati odloke vlade, zaradi česar smo v Sloveniji vsaj zaenkrat ukrotili epidemijo korona virusa? Ukrepov, za katere predvsem stroka pravi, da so odločno pripomogli, da se nam ni zgodil italijanski scenarij in da ni kolapsiral zdravstveni sistem?
Povsem logično je, da se bo SDS zahvalila državljanom, ker tem pozivom niso nasedli in so spoštovali vladne odloke. Ostali so doma. Niso slišali ali pa niso želeli slišati kričati Marjana Šarca nekje iz praznega bazena, naj naredijo drugače. Še dobro.
L. S.