Ko se govori o preganjanih kristjanih, se po navadi omenjajo kraji zunaj Evrope. A očitno kristjani niti v Evropi niso več varni. S priseljevanjem muslimanov se tudi v Evropi povečuje število napadov na kristjane iz verskih motivov.
Ameriški Inštitut Gatestone s sedežem v New Yorku je pred kratkim objavil šokantno poročilo o napadih na kristjane in njihove svete kraje v Evropi v lanskem letu. Kot so zapisali, so storilci v letu 2019 napadli, zažgali ali onečastili okoli tri tisoč cerkva, šol in pokopališč ali pa so kako drugače protikrščansko delovali. Sekularizirana Evropa, ki naj bi bila sinonim za versko svobodo, se tako spreminja v zverinjak, v katerem kristjane po zgledu Rimljanov mečejo levom, uradni Bruselj pa si skupaj z večjim delom evroposlancev iz Evropske ljudske stranke pred tem zatiska oči.
Večanje števila napadov se ujema s priseljevanjem
Najbolj je bila na udaru Francija, kar niti ni presenetljivo, saj je tam največ priseljencev iz nekdanjih francoskih kolonij. Tam napadalci po ocenah Inštituta Gatestone uničijo v povprečju tri cerkve, šole ali spomenike na dan. Sledi Nemčija s povprečjem dveh uničenih spomenikov ali cerkva na dan. V Nemčiji so na udaru predvsem katoliški kraji, stavbe ali simboli, čeprav napadalci tudi protestantskim ne prizanašajo. In zanimivo, tudi tam se je število napadov na krščanske objekte zelo povečalo, odkar so se začele množične migracije iz muslimanskih držav.
Madžarska velja za varno državo
Zagotovo je med primeri dobre prakse v Evropi, kar se tiče migrantov, Madžarska. Kot je znano, je madžarski premier Viktor Orbán že pred leti jasno dejal, da Madžarska ne bo sodelovala pri t. i. begunskih kvotah in na svoje ozemlje ne bo več spuščala migrantov, hkrati pa je uvedel tudi ukrepe, kot je postavitev ograje na meji s sosednjimi državami. Vendar očitno niti ta ukrep ne ustavi migrantov. V začetku prejšnjega tedna je poskušala skupina kakih 60 migrantov nasilno prečkati srbsko-madžarsko mejo pri mejnem prehodu Horgoš-Röszke, ki je bil že v preteklih letih tarča podobnih napadov. Vendar pa je uslužbenec madžarske varnostne službe v opozorilo trikrat ustrelil v zrak, migranti pa so se razbežali. Kot so sporočili iz Madžarske, skuša mejo z Madžarsko vsak dan prečkati okoli sto ilegalnih migrantov. Le redkim se posreči priti na madžarsko ozemlje, a še tiste polovi madžarska policija in izžene iz države.
Maročani so se znesli nad mladoletno Danko
A zaprte madžarske meje očitno niso ovira za iznajdljive ilegalne migrante, ki so celo kopali jarek pod madžarsko ograjo. No, največ pa se jih odpravi po poti, ki se izogne Madžarski, in sicer iz Srbije na Hrvaško, pri čemer morajo prečkati Donavo. Zato ne preseneča, da je velika koncentracija migrantov na območju srbsko-hrvaške meje (denimo na območju Iloka) velika nadloga za prebivalce na obeh straneh meje. Vlomi v hiše, tatvine avtomobilov, fizični napadi – to je vsakdanjik prebivalcev, ki si morajo življenjski prostor deliti z migranti. Pojavljajo se številna pričevanja, župan Iloka pa priznava, da je največja težava migrantski kamp, ki je v neposredni bližini meje in ga migranti brez nadzora zapuščajo.
Velike težave z migranti imajo tudi v Španiji, ki je bila v svoji zgodovini enkrat že pod oblastjo Arabcev. V to državo migranti prihajajo predvsem čez Sredozemsko morje, kjer pot od Maroka do Španije ni dolga, sploh na območju ožine med Gibraltarjem in maroškim Tangerjem. Tudi sicer je med migranti, ki prihajajo v Evropo, precej Maročanov. Pohod skupine Maročanov se je tako zelo slabo končal za 15-letno dansko državljanko Nicole Zanlith, ki je čakala na taksi v španski Marbelli. Svetlolaso mladoletnico so si migranti pošteno privoščili, jo udarili po glavi z razbito steklenico vodke, zaradi česar je trajno oslepela na desno oko, dobila je tudi precej brazgotin. No, tamkajšnji mediji vsaj niso prikrivali izvora napadalcev, saj so navedli, da so bili iz Maroka, kjer so podpisali razvpiti sporazum o migrantih. To je Marakeš, kraj, kjer je bil ubit tudi prvi mučenec iz Frančiškovega reda manjših bratov sv. Berard.
Gašper Blažič