Kristjani smo najbolj ustrahovana verska skupnost na svetu

Datum:

Po vsem svetu so kristjani preganjani zaradi svoje vere. Adina Portaru, pravna svetovalka organizacije ADF International, ki se zavzema za pravico ljudi, da živijo v skladu s svojo vero, je povedala, da je Evropski parlament žrtvam preganjanja podal priznanje, da bo razvil ustrezne ukrepe, ki bodo zaščitili verske skupine po svetu. 

V skladu z zavezo Evropske unije glede spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin so poslanci v Evropskem parlamentu poudarili potrebo po zaščiti verske svobode po celem svetu, poroča Euractiv.

Letno poročilo prinaša novo dimenzijo standardnemu pozivu k spoštovanju človekovih pravic. Na koncu poročila je poudarjena ugotovitev, da kristjani predstavljajo versko skupino, ki je po svetu med vsemi najbolj nadlegovana in ustrahovana. Ustrahovana pa je tudi v Evropi, saj krščanski begunci redno trpijo zaradi versko motiviranega preganjanja. V nevarnosti za izumrtje pa so tudi najstarejše krščanske skupnosti, še posebej v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Število kristjanov vztrajno pada
Dokazi o ogroženosti krščanske vere so neizpodbitni in zahtevajo od mednarodne skupnosti, da ukrepa. Pred nedavnim pa so bile objavljene novice glede tega, da je teroristična skupina Islamska država v samomorilskem napadu v cerkvi v Kairu povzročila smrt 24 koptskih kristajnov, da se krščanski pastorji v Sudanu zaradi veroizpovedi soočajo z obsodbo na smrt in da se Islamska država hvalisa z izvajanjem genocida v Siriji in Iraku.

Krščanske skupnosti, ki so na Bližnjem vzhodu živele kar 2.000 let, so sedaj na robu izumrtja. V Siriji se je število kristjanov zmanjšalo z 2 milijonov pod en milijon, v Iraku pa se je v samo nekaj letih število zmanjšalo z 1,4 milijona pod 260.000. Vidimo lahko, da krščanstvo na Bližnjem vzhodu počasi izumira.

Foto: epa
Foto: epa

Treba je preiskovati zločine Islamske države
S priznanjem, da kristjani predstavljajo najbolj preganjano versko skupino, se poraja vprašanje: kaj lahko naredimo, da zaščitimo in zavarujemo pravice kristjanov in zaščitimo pravice žrtev? Po prepričanju Portarujeve bi bilo treba, da bi se pregon storilcev genocida izvajal na Mednarodnem kazenskem sodišču in da bi se zunaj EU okrepil mandat posebnega odposlanca EU, ki se zavzema za spodbujanje svobode veroizpovedi.

V zvezi z mednarodnim kazenskim pregonom bi moral Evropski parlament slediti svoji resoluciji z dne 4. februarja 2016 in pozvati Varnostni svet Združenih narodov, da podpre Mednarodno kazensko sodišče pri preiskovanju zločinov Islamske države v Siriji in Iraku. Portarujeva je poudarila, da tudi če bo med stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov premalo politične volje, ki je trenutno primanjkuje, bi moralo Mednarodno kazensko sodišče ukrepati in obsoditi evropske tuje borce, ki so vpleteni v sejanje grozodejstev. Sodišče ima pristojnost, da sodi tistim evropskim storilcem, ki se borijo za Islamsko državo. Večina teh državljanov izvira iz držav, ki so podpisale Rimski statut, s katerim je bilo Mednarodno kazensko sodišče ustanovljeno. To so: Nemčija, Francija in Velika Britanija. Število evropskih tujih borcev je ocenjeno nad 5.000 na Bližnjem Vzhodu.

Z Mednarodnim kazenskim sodiščem bi morale sodelovati tudi nacionalne vlade
Portarujeva je poudarila, da bi morale nacionalne vlade sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem, da se dokazi storjenih zločinov ohranijo, katalogizirajo in uporabijo proti storilcem. Evropski parlament je pozval k ustanovitvi skupine strokovnjakov, katerih naloga bi bila zbiranje dokazov o genocidu nad verskimi in etničnimi manjšinami. V primeru realizacije bi lahko ta skupina poskrbela za to, da bi se storilcem sodilo.

Mandat posebnega poslanca bi bilo potrebno okrepiti
Okrepljen bi moral biti tudi mandat posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi zunaj Evropske unije. Položaj posebnega odposlanca so uvedli 6. maja lani, ko je predsednik Evropske komisije na položaj imenoval nekdanjega komisarja Jana Figela za mandat enega leta. V prvem delu mandata je Figel največ pozornosti namenil naraščajočemu preganjanju verskih manjšin. Mandata  posebnega odposlanca EU ne bi bilo treba samo obnoviti, ampak bi mu bi bilo treba zagotoviti tudi večjo prepoznavnost, večjo politično moč, več sredstev v proračunu in več podpornega osebja, saj ta pripomore k ozaveščanju mednarodne skupnosti o trpljenju jazidov, kristjanov in mnogih drugih na Bližnjem vzhodu.

Splošno sporočilo letnega poročila jasno sporoča, da morajo države članice EU in EU kot celota narediti več, da bo na podlagi pregona storilcev dosežena pravica za žrtve verskega preganjanja. Mednarodna skupnost mora ukrepati z vso resnostjo, da se konča genocid na Bližnjem vzhodu in da se zaščiti kristjane in ostale preganjane verske skupine po svetu.

 N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Domžalski županji in Kosovi izbranki stvari uhajajo iz rok

Nova županja Domžal Renata Kosec se po manj kot...

Zaradi nastavljenca Alenke Bratušek razpad sistema na Agenciji za civilno letalstvo

V Golobovi vladi skoraj ni več panoge državnega upravljanja,...

Tretji poskus atentata na Trumpa spodletel 

Policisti so v soboto pred shodom Donalda Trumpa v...

Začetek slikanja žensk v mobilni enoti programa DORA v Litiji

Po dveh letih se je v Litijo vrnila mobilna...