Kristjani z današnjo prvo adventno nedeljo začenjajo adventni čas, s katerim se pripravljajo na Božič, ko obeležujejo Jezusovo rojstvo. V tem času v cerkvah prevladuje vijolična barva, mize vernikov, pogosto pa tudi nevernikov, pa krasijo adventni venci, ki so tudi najbolj vidno zunanje znamenje tega časa.
Adventni venci so praviloma oblečeni v zimzeleno zelenje in okrašeni s štirimi svečami, ki simbolizirajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Prvo svečo verniki prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo še eno dodatno. Po zadnji adventni nedelji, ko na adventnem vencu gorijo vse štiri sveče, sledi Božič.
V času adventa v cerkvi prevladuje vijolična barva. Pri bogoslužjih berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa, in sporočila o delovanju Janeza Krstnika, ki mu je po navedbah iz Svetega pisma pripravljal pot. V času adventa otroke obišče tudi sveti Miklavž.
Čas adventa, ime je vzeto iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod, se pozna tudi v kulinariki. V tem času namreč iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah, denimo potici, piškotih in medenjakih.
Posebnih zapovedi, kakšen naj bi bil adventni venček, po besedah doktorice floristike in vodje prazničnega krašenja bazilike Svetega Petra v božično-novoletnih praznikih Sabine Šegula ni, zato naj si vsak naredi ali kupi, kar mu je všeč. Pri izdelavi adventnih venčkov je sicer v zadnjem času vse bolj moderna tudi uporaba suhih naravnih materialov, pri čemer se barvni toni gibljejo od peščenih, zlatih do rožnatih, pojavlja se tudi črna barva.
C. Š.