Očitno je nedeljska smrt priljubljenega novomeškega očeta dodobra prestrašila tudi najvišji vrhov slovenskega neformalnega centralnega komiteja komunistične zveze. Tako zelo, da se je oglasil celo njegov zadnji formalni predsednik Milan Kučan, ki zolčinov Romov in migrantov nad Slovenci načeloma ne komentira. Tokrat je naredil izjemo, kar le kaže na to, kakšna revolucija se dogaja v Sloveniji in kako strah je rdečo elito, da bi jo lahko cunami ogorčenja odplaknil na smetišče zgodovine.
Kučan je namreč po sobotnem napadu v Novem mestu pozval “k podpori stališč in ukrepov, ki so jih sprejeli v Novem mestu in v vladi”. Seveda ni mogel iz svoje kože, saj socialisti še niso srečali zločinskega dela manjšin, ki ga ne bi imeli radi. Povsem neprimerno je namreč izrazil “bojazen, da bi dogajanje na posameznih območjih jugovzhodne Slovenije služilo obsojanju, zavračanju in pogromom nad celotno romsko skupnostjo v Sloveniji, ki živi sicer v različnih pogojih in z različno tradicijo, in bi tako izničil vse dosežke v integriranju Romov v večinsko slovensko družbo”.
Kdor je v stiku z dolenjskim utripom, dobro ve, da ni nobenih možnosti za to, da bi po napadu Dolenjci začeli obsojati kar vse Rome. Še več – z večino Romov povsem ustrezno sodelujejo, gre le za kriminalne združbe znotraj romske skupnosti, ki ogrožajo tudi Rome same. Tega se zavedajo tako Dolenjci kot sami Romi in oboji SKUPAJ obsojajo vladno neaktivnost in oholost na tem področju. Kučanovo subtilno iskanje slovenske nestrpnosti je predvsem v tej situaciji povsem deplasirano.
Ob 35. obletnici romskega društva Romani Union je v Murski Soboti poudaril, da samo obsodba in kratkoročno ukrepanje ne bosta dovolj, in pozval k razmisleku o tem, kako naprej.
Nasilje nima narodnosti? Morda ne, ima pa kulturo …
Kučan je ponovil še nekaj enovrstičnic, ki jih navadno uporabljajo latinskoameriški socialistični samodržci, ko opravičujejo zločine tujih narkomanskih tolp v lastni državi. Opomnil je namreč, da nasilje nima narodnosti. Res je nima, kultura pa jo ima. Več kot očitno si več ne moremo zatiskati oči, da specifična kultura dela dolenjskih Romov ob polni pomoči sistema socialne države ustvarja zločince. Če si tega ne priznamo, si lažemo.
“Pa vendar. Samo obsodba in kratkoročno ukrepanje ne bosta dovolj. Tudi ne more biti opravičilo za to, da kot družba nismo, še posebej ne upravljalci države in odločevalci v lokalnih skupnostih, vsa leta nazaj storili dovolj za učinkovito upravljanje pereče romske problematike in za preprečevanje nasilja,” je poudaril. Vprašal se je: “Kako smo zabredli tako daleč?”
Kako? Jasno, da tako, da je njegov kandidat za predsednika vlade prevzel oblast in v treh letih povsem izvotlil vse institucije, ki bi morale poskrbeti za varnost. Sklicevanje na daljno preteklost, kar poskuša v tem primeru storiti Kučan, ne pije vode. Eksplozijo nasilja na Dolenjskem beležijo izključno po poletju leta 2022.
Kučana je strah protestov
Kučana je očitno zelo strah jeze ljudi, saj je posvaril pred tem, da bi “sprejemanje hitrih kratkoročnih ukrepov pod pritiskom sedanjega negativnega razpoloženja do Romov vodilo stran od nujnih in premišljenih sistemskih rešitev in spodbujalo sklicevanje protestnih shodov, pozive k oboroževanju, vzdušje hujskaštva, nestrpnosti in izrednih razmer, celo represije”.
Zelo jasno je, kaj Kučana skrbi, in sicer to, da bi umor priljubljenega očeta za levico pomenil to, kar so za Kanglerja in desno koalicijo leta 2013 pomenili radarji.
Primer prekmurskih Romov je povsem zgrešen
Poleg tega Kučan – na pol rasistično – enači dolenjske in prekmurske Rome, tako da je poudaril, kako so se ob isti veljavni zakonodaji tako za Prekmurje kot za Dolenjsko odnosi do romske manjšine v obeh pokrajinah razvijali v povsem različni smeri. Prekmurje dokazuje, da je sožitje mogoče. S tem je seveda želel še enkrat namigniti, da so Dolenjci rasisti, ki Romov ne sprejmejo v svojo skupnost, čeprav je jasno, da so prekmurski Romi povsem drugačno pleme, ki ima drugo kulturo, drug jezik in druge navade. Med njimi že stoletja, če ne kar tisočletje, ni nobenih stikov; gre za skupini, ki sta toliko povezani med sabo, kot smo mi in Poljaki v navezavi na slovanske korenine.
Kučan torej ne more iz svoje kože. Zopet med vrsticami krivi prejšnje vlade, celo slovenski rasizem. Kdo je kriv, je jasno. Še ne deset dni nazaj so se predstavniki vlade njegovega predstavnika rogali domačinom, ki so opozarjali na nevzdržno varnostno situacijo.
I. K.