Nekdanji vodja komunistov Milan Kučan, ki se redko pojavlja na televiziji, je zdaj ponovno stopil v ospredje javnega diskurza, kar lahko razumemo kot poskus obvladovanja škode po razkritjih o njegovi domnevni vlogi “strica iz ozadja”. Razkritja, ki sta jih v zadnjih tednih izpostavila Vladimir Prebilič in Borut Pahor, so sprožila val ugibanj o njegovem vplivu na slovensko politiko. In kje je boljši kraj za “krizni management” kot pri Marcelu Štefančiču na “depolitizirani” RTV Slovenija?
Domnevna zavrnitev podpore Vladimirju Prebiliču, ki ga, kot pravi, “še ni odpisal”, poskus diskreditacije Boruta Pahorja in pričakovana kritika Janeza Janše v tem trenutku kažejo na skrbno izbrano strategijo ohranjanja vpliva na levici in skrbno načrtovan odgovor.
V intervjuju je Kučan jasno izrazil svojo nenaklonjenost nadaljnjemu drobljenju levega političnega prostora. O Vladimirju Prebiliču, ki se je nedavno sam predstavil kot potencialni novi obraz levice, je dejal: “Nisem razumel svojega srečanja z gospodom Prebiličem kot srečanje, na katerem on pričakuje mojo podporo. Tudi on ni tega pokazal, ampak sva se pogovarjala o tem, kako vidim notranjepolitična razmerja. In sem mu tudi povedal, da pač nisem naklonjen drobljenju, političnemu drobljenju levega političnega prostora in ne vidim potrebe po novih strankah.” Zdi se, da je s temi besedami Kučan posredno zavrnil Prebiliča kot verodostojnega kandidata za vodilno vlogo na levici, a pravi tudi, da ga “še ni odpisal“.
Poskus diskreditacije Pahorja
Ena od bolj odmevnih izjav v intervjuju je Kučanova kritika nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, ki ga je označil za “slabega vladarja”. V odgovoru na Pahorjeve trditve o “stricih iz ozadja”, ki naj bi ovirali levosredinske vlade, je Kučan dejal: “Če nekdo, ki je bil predsednik vlade, pove, da ni vladal, to pomeni, da je bil strašno slab vladar.”
S tem je poskušal diskreditirati Pahorjeve nedavne izjave pri Jožetu Možini na RTV Slovenija, kjer je Pahor namignil, da so zakulisni akterji, vključno s Kučanom, omejevali njegovo vladanje. Kučanova izjava je skladna z napadi, ki so se po Pahorjevem intervjuju vsuli iz vrst tranzicijske levice in levih medijev, kar kaže na usklajen poskus omalovaževanja njegovih razkritij.
Kučan se v intervjuju dotakne tudi vprašanja Gaze, ki ga označuje za genocid, s čimer se strinja tudi z izjavo Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu. Njegova definicija genocida, ki vključuje uničenje otrok in žensk kot nosilcev etnične skupnosti, je močno čustveno obarvana in služi krepitvi moralne superiornosti levice. Vendar pa Kučanovo zanikanje genocida v kontekstu povojnih pobojev razkriva dvojna merila: medtem ko je hiter pri obsodbah Izraela, povojne poboje reducira na “zločin” in zavrača njihovo pietetno razrešitev kot politično manipulacijo.
Pričakovana kritika prvaka SDS
Predsednika SDS Janeza Janšo je znova dosledno želel prikazati kot grožnjo demokraciji. Med drugim je Janšo označil za voditelja “skrajne desnice”, ki po njegovem mnenju ogroža temeljne demokratične vrednote. Kritiziral je notranjo demokracijo v SDS, češ da po toliko letih vodenja stranke ni videti konkurence ali alternativnih konceptov: “Tu pač po toliko in toliko letih vodenja te stranke po enem samem človeku tega ne vidim, in to mi seveda daje misliti, kakšna je notranja demokracija v tej stranki.”
V intervjuju je izrazil dvom v iskrenost Anžeta Logarja in Mateja Tonina, ki trdita, da z Janšo ne bosta šla v koalicijo. Namesto jasne kritike njune politične drže Kučan ostaja izmuzljiv, kar nakazuje na njegovo pristranskost in nezmožnost priznanja lastne vloge v ozadju slovenske politike. Njegova trditev, da Logar še ni na “samostojni poti”, in očitki o pomanjkanju kesanja za pretekle odločitve v SDS zvenijo kot poskus diskreditacije desnice, brez da bi ponudil konkretne dokaze.
Golob je dober retorik, a slab operativec
Kučan se izogiba neposrednemu odgovoru o Golobovi politični nesposobnosti, čeprav priznava njegovo pomanjkanje akcije in odvisnost od svetovalcev. Kritika Goloba je mlačna, kar kaže na Kučanovo naklonjenost levi sredini. “Bi včasih človek rekel, da se obnaša kot slon v trgovini s porcelanom. On je odličen, kako bi rekel, komunikator, zna tudi ljudi navdušiti, zna stvari povedati, ampak včasih se potem zdi, da pozabi, da je za tem, kar je bilo govorjeno, potrebna akcija, ki mora to tudi uresničiti. Ampak mislim, da to ni mogoče vezati samo na njega, samo na predsednika vlade, to je neki krog, ki ga nekako utesnjuje, ki ga pravzaprav nekako tudi določa, pri tem pa, veste, to je moja izkušnja, je krog svetovalcev zelo pomemben,” je dejal.
Njegova omemba “stricev iz ozadja” in zanikanje vpliva iz Murgel zvenita kot obramba lastne vloge v zakulisnih igrah. Kučan se očitno izogiba odgovornosti za svojo politično zapuščino, hkrati pa poskuša ohraniti videz nevtralnosti, kar je značilno za njegovo retorično manipulacijo.
A. H.