Lani smo poročali, da se je vidna predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj zaradi enega od člankov na portalu Nacionalne tiskovne agencije (NTA) odločila za tožbo zoper Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot. A do nas je prispela zanimiva informacija, da je iz enega od dokumentov sodnega spisa razvidno, da Rajgljeva tožbo očitno financira kar s pomočjo Zavoda Open.
Spomnimo. Potem ko so na Nacionalni tiskovni agenciji (NTA) 6. julija 2023 objavili ekskluziven članek o pravni aktivistki Barbari Rajgelj, je ta sprejela odločitev, da poda predlog za izdajo začasne odredbe. “S spornim člankom je dolžnik grobo posegel v pravico do časti in dobrega imena upnice, saj članek vsebuje popolnoma izmišljene in neresnične očitke o spolnem nadlegovanju deklet oziroma povezovanju z novo afero spolnih deliktov, o novačenju deklet v lezbične organizacije, neresničen pa je tudi zapis o aktivnosti upnice na portalu FetLife ter organizacija dogodka v kavarni Pritličje,” je bilo med drugim poudarjeno v predlogu za izdajo začasne odredbe.
V primeru NTA so se odzvali naravnost ekspresno
Rajgljeva je objavljeno vsebino obeh sporočil SMS označila za izmišljeno, se obregnila ob sklicevanje na anonimen vir in poudarila, da bi bilo treba takšne informacije skrbno preveriti. Najprej pri njej. “Upnica je bila zaradi objavljenega članka zaradi grobih in neresničnih očitkov izjemno prizadeta in osupla, občutila je jezo in ponižanje,” je še bilo zapisano v predlogu. Ker pa je bila novica deljena tudi na družabnem omrežju X, je zatrjevala, da je bila zaradi tega “deležna številnih izredno neprijetnih, zaskrbljenih pa tudi žaljivih in ogorčenih vprašanj in komentarjev prijateljev, znancev, sodelavcev in tudi družinskih članov”. NTA si je tudi prislužila začasno odredbo z zahtevkom umika omenjenega članka, prepovedana pa je bila tudi objava podobnih zapisov, kot so bili navedeni v članku. Ker se je časovnica od objave članka do prepovedi pisanja zgodila le v nekaj dneh, je ob tem odvetnik NTA poudaril, da še ni doživel, da bi se sodišče v zadevi tako hitro odzvalo.
Pri NTA so morali omenjeni članek na podlagi odredbe sodišča nemudoma umakniti. V zakonskem časovnem roku pa so na Okrajno sodišče v Ljubljani oddali pritožbo na začasno odredbo. A namesto odgovora, skoraj dva meseca pozneje, je bilo Okrajno sodišče v Ljubljani seznanjeno s tožbo Rajgljeve, ki zahteva odškodnino v vrednosti osem tisoč evrov. Zahteva tudi povrnitev sodnih stroškov, kar skupaj po navedbah NTA nanese okroglih deset tisoč evrov.
“Obravnav na sodišču se izredno veselimo, kjer bomo nedvoumno dokazali absurdnost njenih obtožb. Mi smo glas zatiranih, drugorazrednih, zlorabljenih državljanov in svoje poslanstvo želimo opravljati še naprej,” so pri mediju zapisali ob novici, da se je zasebna aktivistka odločila za tožbo proti njim, in dodali, da resnica, tako ali drugače, vedno pride na dan. Ob tem pa so vse, ki podpirajo njihovo delo, pozvali k donacijam, ki jih bodo porabili izključno za svoje sodne procese in nemoteno delovanje portala.
Odvetniške stroške plačujemo davkoplačevalci?
Zanimivo je, da so ob vročitvi sodnega spisa pri NTA naleteli tudi na dokument, ki po njihovih besedah dokazuje, da Rajgljeva svojo zasebno tožbo financira kar iz Zavoda Open, ki ga je soustanovila in je njegova uradna zastopnica. Zavod za kulturo raznolikosti Open je, sodeč po podatkih, dostopnih na uradni strani zavoda, “nevladna organizacija, ki širi idejo antidiskriminacije, spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti“. Kot pravijo, izvajajo “raziskovalne in promocijske projekte s področja človekovih pravic, kulture, socialne varnosti in ekonomskega sistema“.
“Ne želimo biti zgolj nema priča družbenega dogajanja, ampak njegov budni opazovalec in soustvarjalec,” vztrajajo v zavodu in dodajajo, da zato tudi organizirajo “družbenokritične dogodke, okrogle mize, predavanja, koncerte, delavnice, literarne večere in festival, lokalno in globalno okolje pa spremljajo tudi z razmišljanji, analizami in zapisi”. V luči omenjene novice je zanimivo pogledati, kdo so med zavodovimi največjimi financerji javnih sredstev.
Jankovićeva občina med največjimi financerji
Daleč največ javnih sredstev jim je doslej nakazala kar Mestna občina Ljubljana, skupno do danes 102.000,73 evra. Med večjimi financerji je mogoče zaslediti tudi: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (skupno jim je do danes nakazal 44.355,25 evra) in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (skupno jim je doslej nakazalo 8.134 evrov).
Zadnje nakazilo v januarju v vrednosti 11.000 evrov je zavodu nakazala Mestna občina Ljubljana, ob koncu letu pa je bilo kulturno ministrstvo pod vodstvom Aste Vrečko tisto, ki je na njihov račun nakazalo 8.134 evrov. Za komentar o financiranju omenjene zasebne tožbe smo se odločili obrniti na Zavod Open, ki ga je ustanovila Rajgljeva. Ko odgovor prejmemo, ga naknadno objavimo.
S. K.