Ali minister za kulturo Anton Peršak, ki očitno podpira načrte župana Ljubljane Zorana Jankovića za izgradnjo GH Tržnica, slovenski javnosti lahko zagotovi, da gradnja podzemnih garaž ne bo vplivala na uspešnost nominacije Plečnikove dediščine na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine?
Poslanec SDS dr. Anže Logar je na ministra za kulturo Antona Peršaka naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z nominacijo arhitekturnih del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Logar je poudaril, da posebna delovna skupina Ministrstva za kulturo že od februarja 2014 usklajuje nominacijo arhitekturnih del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Med predlagane Plečnikove arhitekturne in prostorske ureditve za uvrstitev na Unescov seznam najdemo tudi promenado ob nabrežjih in mostove reke Ljubljanice, vključno s tržnico. In ravno tržnica v središču Ljubljane je v tem trenutku predmet predvidenega invazivnega gradbenega načrta, ki bo posegel v arheološko kulturno in arhitekturno dediščino okolice, vključno s Plečnikovimi arkadami.
Ob tem je Logar obrazložil, da Unesco namreč zahteva, da je vsak predlagan spomenik/spomeniško območje varovan/-o tudi tako, da ima določeno primerno veliko vplivno območje in zagotovljen nadzor države nad posegi v njem. Plečnikove tržnice so razglašene za spomenik državnega pomena z odlokom vlade (Ur. l. RS, 50/09). Odlok v 20. členu določa vplivno območje (parcela št. 153/34, k. o. Ljubljana mesto), ki pa v širino meri le okrog 20 metrov, kar je verjetno bolj posledica političnega kupčkanja tedanje ministrice Širca kot pa strokovnih argumentov.
Priznal, da se je v zvezi z GH Tržnica srečal z ljubljanskim županom
Poslanec SDS pa je tudi razkril, da je minister Peršak priznal – potem, ko je bil mikrofon že izključen -, da se je v zvezi z GH Tržnica srečal z ljubljanskim županom, zato ga seveda zanima, ali bo tudi tokrat prevladalo politično kupčkanje nad stroko. Predvsem pa, ali to ozko določeno vplivno območje zagotavlja, da gradnja garaž in s tem povezan izkop gradbene jame, ne bosta negativno vplivala na Plečnikovo tržnico. In kaj se bo zgodilo, če Peršak tega zagotovila slovenski javnosti ne more dati? Bo v tem primeru vladi predlagal razrešitev vplivnega območja ali bo tudi tokrat obveljala ‘izjema’?
Po sramotno propadajočem Plečnikovem stadionu sledi propad Plečnikove tržnice?
Sicer pa je Peršak že izjavil, da “tisti, ki morajo v obeh primerih odločiti, so najprej lastniki, kajti po Zakonu o varstvu kulturne dediščine je prvi nosilec odgovornosti za integriteto, za ohranjanje in tudi za varovanje kulturne dediščine lastnik.” Kaj pa se zgodi, če se je lastnik odločil graditi na škodo kulturne dediščine? Bo Peršak tudi v tem primeru pogledal stran, tako kot pri Plečnikovem stadionu, ki sramotno propada pred očmi javnosti?
M. S.