Tranzicijska levica intenzivno utrjuje svoj monopol v državi. Nova ustavna sodnika bosta Nina Betteto in Igor Gorkič. Opozicija je njunemu imenovanju nasprotovala, saj oba povezuje z ustvarjanjem enoumja, mi pa smo za komentar povprašali nekdanjega ustavnega in vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki meni, da je bil ključni dejavnik izbire njuna politična usmeritev.
Predsednica države, ki je njuni kandidaturi poslala v Državni zbor, je za javnost razkrila, da jo je pri izbiri vodila spolna uravnoteženost sodišča kot tudi strokovna področja, ki sta ju odhajajoča sodnika dr. Špelca Mežnar in Marko Šorli pokrivala. Predsednica države je očitno pozabila omeniti še dodaten kriterij, in sicer svetovnonazorsko ustreznost oziroma pripadnost pravemu političnemu taboru.
V opozicijski SDS so imenovanju nasprotovali z argumentom, da njuno imenovanje na ustavnem sodišču ustvarja ideološko enoumje in ogroža nepristranskost sodišča. Predsednik SDS Janez Janša je šel še dlje. “Če bosta oba skrajna prepoznana levičarja Bavconove totalitarne struje postala ustavna sodnika, bo ustavno sodišče prenehalo obstajati. Bo le še orodje levičarjev za zaščito njihovih privilegijev. Pripeljali bodo do točke, ko se bodo vsi ostali požvižgali na njihove sodbe,” je zapisal na družbenem omrežju X.
Namesto varstva človekovih pravic te večkrat kršila
Tako Gorkič kot Bettetova imata zanimivo zgodovino. Slednjo se je v preteklosti večkrat povezovalo s kršitvami človekovih pravic. Kot nekdanja podpredsednica vrhovnega sodišča bi morala bedeti nad kršitvami človekovih pravic v Sloveniji, a tega očitno ni počela v zadostni meri, zaradi česar si je nakopala kritike kolegov v stroki, med drugim tudi dr. Jurija Toplaka, ki je v Siolu pripomnil, da Bettetova očitno nima občutka za človekove pravice. Info360 poroča o njenih znanih primerih, denimo Aždajić proti Sloveniji, kjer je sodila prav ona, ESČP pa je ugotovilo kršenje človekovih pravic. V preteklosti so jo povezovali tudi s primerom nevrokirurga prof. dr. Vinka Dolenca, kjer Bettetova sicer ni imela odločilne vloge, je pa ESČP ugotovilo kršenje pravice do poštenega sojenja.
Gorkič se je v preteklosti javno opredelil v primeru Patria, ki sicer velja za eno največjih pravnih šlamastik v zgodovini samostojne Slovenije. Številni vztrajajo, med njimi tudi žrtev procesa Janez Janša, da je šlo za politični proces, uperjen zoper politika, ki ga je globoka država hotela s pravnimi sredstvi izločiti iz politične tekme.
Gorkič je v zapisu branil odločitve sodišč, a očitno tako slabo, da si je nakopal kritike nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica. Krivica se sicer na svetovnonazorski ravni tako kot Gorkiča uvršča na levico. Ironično, verjetno ga je ravno ta javni zapis, vsaj v očeh predsednice države in koalicije v državnem zboru, “kvalificiral” za ustavnega sodnika.
Njuni imenovanji po mnenju številnih zgolj utrjuje nazorsko enoumje ustavnega sodišča. Do podobnega imenovanja je v preteklosti že prišlo, recimo v primeru dr. Neže Kogovšek Šalamon, katere življenjepis razkriva kariero na skrajno levem “Mirovnem inštitutu”. Politično obarvan deluje tudi nekdanji predsednik sodišča dr. Matej Accetto, ki se je pred dokončno uveljavitvijo Golobove sporne novele zakona o RTV sestal z nekdanjo podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, pri čemer številni upravičeno sumijo, da je pokleknil pred politično avtoriteto.
Zbogom, nazorski pluralizem
Za komentar smo prosili nekdanjega ustavnega Jana Zobca, ki ga izbor kandidatov ni presenetil. “Izbor je pričakovan. Število glasov, ki sta jih dobila, je pri obeh enako, kar pravzaprav kaže na razklanost slovenskega političnega prostora, na ideološko razklanost. Dokazuje, da je bil ključni dejavnik izbire, že predlaganja teh kandidatov s strani predsednice, njuna politična usmeritev. Kolega iz stroke mi je poslal SMS in napisal: “Neznosna lahkost sistemskih ljudi.” Lahko bi jim rekli tudi “režimskih” ljudi, in s to oceno se lahko zgolj strinjam,” komentira Zobec.
Uresničena “prerokba” nekdanje poslanke in sodnice Jasne Murgel
Nekateri pravijo, da se z njunimi imenovanji uresničuje prerokba nekdanje poslanke in nekdanje sodnice Jasne Murgel (TUKAJ), ki je že pred leti napovedovala “menjavo” sodnikov na ustavnem sodišču. Z razlogom, se razume, da bi bilo to bolj nazorsko homogeno in naklonjeno levici. Zobca vprašamo, ali je ustavno sodišče sedaj dokončno “zamenjano”.
“To, kar je kolegica Jasna Murgel nekoč rekla, se je uresničilo že z aktualno sestavo oziroma s sestavo do imenovanja teh dveh sodnikov. Zadnja izvolitev je to zgolj potrdila. Uničujoče za institucije je, ko politika doživlja ključne varuhe vladavine prava, ključne dejavnike samokorekcijskih mehanizmov, zavor in ravnovesij, skozi ideologijo in skozi politiko. Ko to odpove, potem izgubimo samokorekcijski mehanizem, izgubimo zavore in ravnovesja, in taka institucija postane le še en od političnih organov. Ni več organ varovanja vladavine prava in ustavnosti, ampak organ varovanja interesov politike. Tega pa ne rabimo več, političnih organov imamo dovolj. Ne rabimo še enega, ki bo samo še politično “štempljal” politične odločitve. Tak pristop oziroma pogled na institucijo ustavnega sodišča razgrajuje ustavni pomen te institucije, pravzaprav ga briše,” pove in dodatno pojasni, da ugled ni avtomatičen atribut institucij, te imajo namreč toliko ugleda, kolikor ugleda imajo ljudje, ki jih vodijo. Ti pa morajo svoj ugled vsakodnevno potrjevati s svojimi strokovnimi, nepristranskimi in vsestransko argumentiranimi odločitvami.
Pirc Musarjeva proti “polarizaciji”
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sicer v svojem jeziku priznala, da je bil ključni kriterij pri izboru kandidatov njihova politična oziroma nazorska usmeritev. To je sicer zavila v argument polariziranosti ustavnega sodišča. Tako je povedala: “Polarizacija znotraj ustavnega sodišča ni prinesla nič dobrega. Zato se bom sama maksimalno potrudila, da se z novimi imenovanji in novimi predlogi kaj takšnega ne bo več ponovilo.” Zdi se, da je Pirc Musarjeva izumila svojo verzijo “depolitizacije”, katere promotor je še vedno predsednik vlade Robert Golob. Oba termina pa več kot očitno pomenita isto – kadrovska uzurpacija institucij in ukinitev mnenjske pluralnosti.
Ko Jakliču in Šorliju potečeta mandata, bomo dobili depolarizirano, depolitizirano™ in depluralizirano ustavno sodišče? pic.twitter.com/EZ47nziF5P
— Žiga Turk (@ZigaTurk) May 28, 2023
Za komentar izjave prosimo tudi Zobca, ki odgovori: “Kot kaže, je res poskrbela za to. Polarizacija bo izginila, je ne bo več, samo en ideološki pol bo. Te njene besede držijo, in v skladu s tem tudi ravna.”
Pred koncem nas še zanima, ali lahko takšno sodišče, kjer pravzaprav ni več pluralnosti v mišljenju, ustrezno opravlja svoje delo.
“Ustavno sodišče je varuh ustavnosti. Če pa pri sestavi le tega igra ključno vlogo politična in ideološka usmeritev, ko se od sodnikov pričakuje politično sojenje, potem tako sodišče ne izpolnjuje svoje vloge varuha ustavnosti, ampak je varuh vladajoče, režimske, dominantne politike in njenih interesov. Takega ustavnega sodišča ne potrebujemo. Potrebujemo ustavno sodišče, ki bo varovalo ustavnost, ustavljalo oblast, ko bo prestopala meje ustavnosti. Kadar pa tega ne počne, kot smo najbolj očitno videli na primeru novele zakona o RTV, potem nimamo več ustavnega sodišča,” zaključi.
Ž. K.