“Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga zapravljal za mogoče večje neumnosti,” je pretekla izjava premierja Roberta Goloba, ki jo marsikdo težko razume. Še posebej dandanes, ko se nam poleg draginje na področju energije in prehranskih produktov obetajo še dodatne obremenitve. S 1. januarjem bo višji RTV prispevek, spomladi višji obvezni zdravstveni prispevek, poleti prihaja še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Povrhu vsega pa je govor tudi o uvedbi nepremičninskega davka, celo o dajatvah za lastnike psov.
Robert Golob je že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami obljubljal zvišanje davkov. Kmalu po prihodu na oblast je to obljubo tudi izpolnil, saj je njegova vlada šla v ukinitev Janševega zakona o dohodnini, ki bi postopoma vsem zvišal plače. Čeprav je bilo mogoče v zadnjem času slišati hvalisanje, da bo uskladitev dohodninskih razredov in olajšav prinesla višje dohodke (tistim z minimalno plačo 198 evrov letno več, tistim s povprečno plačo 113 evrov letno več), pa končni izračun, ko se prišteje še višje oziroma nove obremenitve, pokaže, da niti slučajno ne bomo na boljšem. Tukaj seveda nimamo v mislih tistih z visokimi dohodki, kot so denimo funkcionarji, ki si na račun plačne reforme v denarnici obetajo od 40 do 70 odstotkov več.
S 1. januarjem bo potrebno za RTV prispevek namesto 12,75 evra odšteti 14,02 evra. Obvezni zdravstveni prispevek, ki se ga je včasih plačevalo zavarovalnicam na prostovoljni osnovi, se bo marca iz trenutnih 35 evrov zvišal na 37,52 evra. Tukaj pa seveda ni za pozabiti na prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki prihaja junija, za katerega bo moral zaposleni plačati 1 odstotek bruto plače, 1 odstotek bruto plače pa delodajalec, upokojenci bodo morali plačati 1 odstotek bruto neto pokojnine, kmetje in podjetniki pa 2 odstotka bruto plače. Da bo v prihajajočem letu prihodek osebe s povprečno plačo (2388 bruto mesečno) za več kot 200 evrov nižji, je nazorno pokazal izračun 24ur na primeru povprečne plače (bolj podrobno – tukaj). Pri tem pa ni upoštevano zvišanje RTV prispevka kot tudi ne napovedani davki, za katere se zdi, da jim ni videti konca.
Težko nas v luči stanja, ki smo mu priča, čudi nedavni izid javnomnenjske ankete Vox populi za Dnevnik, ki je pokazala, da je letos v primerjavi z lani poskočil delež pesimistov, torej ljudi, ki pričakujejo, da bodo v letu 2025 živeli slabše kot letos. V zvezi z nižanjem standarda državljankam in državljanom smo se v luči za marsikoga težko razumljive Golobove izjave (“Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen, da bi imel več denarja na računu in bi ga zapravljal za mogoče večje neumnosti”) za komentar obrnili na publicista, analitika, profesorja in prodekana Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjana M. Turka.
Razlog: Nismo prelomili s preteklostjo
Ta nam je pojasnil, da je tukaj zadeva zelo razumljiva in razložljiva. “Tu gre za, kot je Milovan Đilas imenoval v svoji nepozabni knjigi leta 1957, novi razred. Ti ljudje so preskrbljeni. Se pravi Golob in vsa ta ekipa ali klika, kakor to želite imenovati, je preskrbljena, ker je napojena iz državnih jasli,” je pojasnil in dodal, da gre za nek razred ljudi, “vsega mogoče maksimalno 5 tisoč državljanov, od katerih je večina koncentrirana v ljubljanski pokrajini”.
“Za to gre, vse ostalo so pa samo neke besede, ki nekaj prikrivajo, ki nekaj zakrivajo, ki o nečem lažejo.” Kot je pojasnil, je temu tako, ker Slovenci leta 1990 nismo opravili preloma s preteklostjo, kot so ga opravili vsi civilizirani narodi, ki so bili od 1945 do 1989 okupirani s strani Sovjetske zveze. “Mi ga nismo opravili. To se vleče. To je struktura, super struktura, ki je na vseh privilegijih. Poglejte samo po medijih, kdo se pojavlja, kje se pojavlja in kako se pojavlja, pa bo razumljivo.”
Po navedbah Turka je drug problem povezan z absolutno medijsko blokado. “Nečesa takega, kot doživljamo zdaj, še nikoli nismo imeli. Tukaj mislim seveda večinske medije, ne alternativnih medijev oziroma medijev tako imenovane demokratične alternative. Vsaka zadeva je cenzurirana, izvajajo se dodatni pritiski,” je problematiziral in dodal, da je levica dedinja najbolj totalitarnega sistema v zgodovini, na katerega se ves čas tudi sklicuje, in vse, kar se pač dogaja, je v tem kontekstu.
Ž. N.