Podjetje Imos, ki je od Janeza Janše kupilo zemljišče v Trenti, je v letih od 2000-2004 podpisalo za 62 milijonov evrov pogodb z državo, kar je šestkrat več, kot v času vlade Janeza Janše. Tožilec Boštjan Valenčič je torej v obtožbenem aktu napačno izračunal vrednost poslov z državo v obdobju med leti 2004-2008.
Nadaljujemo analizo sodnega konstrukta Trenta. Prvi del lahko preberete tukaj. Obtoženi Branko Kastelic je dejal, da je nadzorni svet potrdil oz. celo predlagal strategije za pospešeno nakupovanje zemljišč, kar je v pričanju potrdil tudi predsednik nadzornega sveta Zorman.
Smela poslovna odločitev
Tržna strategija Imosa so namreč bile ljubljanska regija, Dolenjska, Primorska in Gorenjska (podjetje je v preteklosti prav v Občini Bovec že gradilo apartmaje). Zaradi tega je bila poslovna odločitev smela, Kastelic pa pravi, da je treba nakup presojati v luči takratnih poslovnih odločitev in dogajanja na takratnem nepremičninskem trgu.
Takratna zahteva za preiskavo, prav tako pa tožilstvo v obtožnici, izpostavlja, da v tistem obdobju (2005–2006) v Trenti ni bilo primerljivih transakcij in je sicer točna, vendar to ne pomeni, da poslov ni bilo pozneje. Obtožnica namerno zajema zelo kratko obdobje.
Iz evidence GURS je namreč mogoče ugotoviti dva primerljiva posla v poznejših letih, in sicer v obdobju gospodarske krize! To sta
– gozdno zemljišče iz leta 2010 v izmeri 1120 kvadratnih metrov za 7977 EUR (7,12 EUR/kvadratni meter);
– kmetijsko zemljišče iz leta 2012 v izmeri 5384 kvadratnih metrov za 65.379 EUR (12,14 EUR/kvadratni meter).
Povprečna cena zemljišč v Trenti je torej pri obravnavanih dveh poslih (kjer na nobenem izmed zemljišč ne stoji nikakršen objekt – niti v porušenem stanju, ki bi ga bilo v enakih gabaritih in z istim namenom mogoče nadomestiti z drugim novim objektom) znašala 11,3 EUR/kvadratni meter, pri čemer so oba navedena posla sklenili že v obdobju nepremičninske krize (takrat so se cene drastično znižale).
Ni res, da je Imos v času Janševe vlade sklenil več poslov
Namigovanja, da je Imos v prvem mandatu vlade Janeza Janše sklenil več poslov kot prej in pozneje, Kastelic zanika. Poudarja, da sodišče od Imosa sploh ni zahtevalo, da takrat posreduje podatke o vseh pogodbah z državo, predvsem ne dejstva, kdo so bili podpisniki.
Trdi, da tožilstvo manipulira s podatki, in sicer z vrednostjo poslov z državo v letih 2003 in 2004 v primerjavi z leti 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010. Primerja torej dve leti s šestimi in ob tem problematizira porast, kar Kastelic imenuje za čisto manipulacijo.
Nadalje tožilstvo kot dokaz tesnejšega sodelovanja z državo navaja šest pogodb, le dve so podpisali v obdobju prve Janševe vlade. Kastelic je pokazal seznam spornih pogodb, ki naj bi nakazovale na večjo poslovno aktivnost z državo v času Janševe vlade.
SE NADALJUJE – V tretjem delu bomo pisali o politično motiviranih cenitvah, ki so se vrstile skozi sodni proces …
I. K.