Tokrat je opozicija poskušala doseči, da bi preiskovalna komisija nekaj naredila že pred parlamentarnimi počitnicami, Gibanje Svoboda pa je to onemogočilo. Njihov poslanec Tomaž Lah je namreč drugo sejo sklical septembra in pri tem ignoriral, da ga je tretjina članov preiskovalne komisije že prej določila za pričo v preiskavi in zaradi tega komisije ne bi smel ne voditi ne sodelovati pri delu – torej tudi zavlačevati ne.
Gibanje Svoboda je Laha nastavilo za predsednika komisije, da bi zavlačevalo in onemogočilo preiskavo, ki jo je zahteval državni svet. Če bi Lah resno preiskoval Goloba, bi ga vrgli iz stranke, kot so že Mojco Pašek Šetinc, in sicer zatem, ko je v komisiji za preiskovanje nazorsko desnih medijev (sama je povedala, da predvsem za črnjenje SDS) dopustila, da je Rok Snežič pričal o tem, kako je premierjevo partnerko Tino Gaber seznanil z njenim nekdanjim partnerjem Klemnom Nicolettijem. Ta je javnosti znan iz zgodbe o podjetju s hitrimi testi Majbert Pharm, ki je zanj oglaševalo propadlo kriptovaluto.
Da je preiskovanje Gibanja Svoboda nevarno, je okusil tudi Miha Lamut, ki so ga odstavili, ker se ni izkazal pri Golobovi obrambi v preiskovalni komisiji, ki preverja prav Golobove večkratne čistke v policiji.
Onemogočanje preiskave z NSi je padlo v vodo, ko se je Gibanje Svoboda odstavilo direktorja DARS-a Valentina Hajdinjaka in je preiskavo Golobovih poslov zahteval državni svet. V njem so bili svetniki, ki so blizu NSi, nenadoma “za”. Tudi tam je Gibanje Svoboda z ostrimi pritiski preiskavo poskušalo preprečiti – med drugim s posebnim dopisom vodstva podjetja GEN-I prek odvetniške pisarne Mirka Bandlja. Večina svetnikov je po polomljenem govorniškem pultu in še nekaj zapletih izglasovala zahtevo za preiskavo, s čimer je propadel drugi manever Gibanja Svoboda.
Tretji poskus ustavitve preiskava je bila odločitev Urške Klakočar Zupančič, ki je preprečila odreditev preiskave v roku, določenim z zakonom, in sicer z argumentom, da vsebuje resne napake. Državni svet je vztrajal, da ne bo ničesar popravljal, tako da je parlament na koncu preiskavo odredil na izredni seji, ki jo je izsilil SDS.
Zavlačevanje je Urški Klakočar Zupančič uspelo. V času, ko ni bila pripravljena sklicati odločanja parlamenta o odreditvi preiskave, je predlagala tudi naglo spremembo zakona, ki ureja parlamentarne preiskave, da bi dosegla preložitev pritožbe na ustavno sodišče oz. celo preprečila začetek preiskave Goloba in Gibanja Svoboda. Sprememba še ni uzakonjena, ker je opozicija ta manever ustavila z referendumskimi in podobnimi procedurami, pomisleke pa so imeli tudi pravniki.
Peti manever je predstavljala določba Gibanja Svoboda, da bo z Lahom kot predsednikom onemogočala preiskovanje Goloba, torej same sebe. Sledil je še šesti – Lah dejansko preprečuje začetek preiskovanja in ga prestavlja, čeprav je že določen za pričo.
Na najnovejši način onemogočanja preiskovanja so se odzvali člani SDS. Poslanca Rado Gladek in Žan Mahnič sta na novinarski konferenci spregovorila o delu preiskovalne komisije, ki bi ugotavljala domnevno finančno izčrpavanje podjetja GEN-I, domnevne sporne prakse v zvezi s podjetjem STAR SOLAR, d. o. o., domnevno nezakonito financiranje politične stranke GIBANJE SVOBODA in domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje GIBANJA SVOBODA za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022. Prav tako bi naznanila sum storitve kaznivega dejanja poslanca Tomaža Laha.
V uvodnem delu je poslanec Gladek predstavil potek dogodkov. 12. junija 2024 je potekala prva nujna seja preiskovalne komisije z dvema točkama dnevnega reda, povezanima s konstituiranjem komisije in dogovorom o delu. Po prvi točki so člani komisije iz vrst Slovenske demokratske stranke vložili predlog dokaznega sklepa in predlog sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. V dokaznem sklepu, ki ga je predlagala več kot tretjina poslancev, so navedli sezname prič, ki bi jih želeli zaslišati. Med njimi je tudi predsednik komisije, tj. poslanec Tomaž Lah, ki tako ne more biti več ne član ne predsednik komisije. Tomaž Lah je ta predlog zavrnil, zato člani komisije iz vrst SDS na nadaljevanju seje niso sodelovali. Rado Gladek je kot podpredsednik komisije še isti dan z dopisom seznanil predsednico mandatno-volilne komisije gospo Janjo Sluga s tem, da Tomaž Lah ni več predsednik komisije. Predsednico je pozval, naj izpelje vse formalne postopke za imenovanje novih članov preiskovalne komisije in tako omogoči njeno nemoteno delovanje.
Ker sta tako Tomaž Lah kot predsednica MVK ignorirala vse zahteve za vzpostavitev normalnega delovanja komisije, je Gladek kot podpredsednik te komisije 9. julija strokovnim službam komisije osebno predal dokument sklica 2. nujne seje preiskovalne komisije. 10. julija je Tomaž Lah poslal dopis, da je sklic podpredsednika brezpredmeten. 11. julija je Lah sklical prvo redno sejo preiskovalne komisije, ki naj bi potekala 18. septembra letos. V navezavi na navedeno gre za kršenje zakona, povezanega s parlamentarno preiskavo, poslovnika o parlamentarni preiskavi in poslovnika državnega zbora, in sicer z namenom zavlačevanja in onemogočanja dela preiskovalne komisije. “Očitno gre za atentat na demokracijo,” je bil kritičen Gladek. Zaradi izpostavljenega so poslanci SDS, ki so člani preiskovalne komisije, v petek, 12. julija, na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in policijo vložili obvestilo o sumu storitve kaznivega dejanja Tomaža Laha, in sicer zlorabe uradnega položaja oziroma kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.
Poslanec Mahnič je v nadaljevanju opozoril, da pri vodenju države in parlamenta, ki ga izvaja Gibanje Svoboda, nobeni zakoni in in noben poslovnik ne veljajo več. “Glavni akter teh kršitev je zdaj nekdanji predsednik predmetne preiskovalne komisije, Tomaž Lah, ki še vedno nezakonito zaseda položaj predsednika, kar je nelegalno in v nasprotju z zakonom,” je izpostavil.
Mahnič je poudaril, da se Slovenska demokratska stranka drži zakona in poslovnika, zato so poslanci vložili tretjinsko zahtevo. “Poslovnik je tu jasen. Vložena tretjinska zahteva je enakovredna rezultatu glasovanja,” je opozoril Mahnič. Zakon o parlamentarni preiskavi določa, da v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je ali preiskovanec ali priča v preiskovani zadevi. ”Tomaž Lah zato ne more biti več predsednik, ker je priča,” je dejal. Okrožno državno tožilstvo in policija bosta hitro ugotovila, da je poslanec Lah kršil vso zakonodajo, poslovnik, ki določa delovanje Državnega zbora RS, in poslovnik, ki določa potek parlamentarne preiskave. “Cilj je samo eden – ščitenje rabot in mafijskih poslov Roberta Goloba in vseh, ki so pri tem sodelovali. To se lahko naredi samo tako, da se onemogoči delo parlamentarne preiskovalne komisije. Mi želimo to preiskati, oni želijo to zavirati, a na koncu bo sodišče prepoznalo, za kaj pri zadevi gre,” je zaključil Mahnič.
Spletni časopis