Ekonomisti priznavajo – Argentina je po letih stagnacije končno izšla iz recesije

Prvo leto predsednikovanja je Javier Milei vodil grenko – a večinoma uspešno – kampanjo proti inflaciji. Zdaj so Argentinci prejeli več dobrodošlih novic. Njihovo gospodarstvo med drugim spet raste, kot poroča ameriški inštitut za tuje študije.

“Gospodarska aktivnost se je od aprila povečala za 1,3 odstotka, kar je nad 0,1-odstotno mediano ocene analitikov v raziskavi Bloomberga in prvi mesec rasti od začetka Mileievega mandata decembra,” je 18. julija poročal Bloomberg. “Izpred enega leta je približek za bruto domači proizvod zrasel za 2,3 odstotka.”

Pozitivno gospodarsko poročilo, ki temelji na podatkih argentinske vlade, je za mnoge presenečenje. 2,3-odstotno medletno povečanje je prav nasprotno od pričakovanega, saj naj bi gospodarska moč upadla v podobnem obsegu, kot je poročal Bloomberg. Argentinsko gospodarstvo naj bi imelo po podatkih Mednarodnega denarnega sklada leta 2024 najnižjo gospodarsko rast med vsemi državami na svetu.

“Šok terapija” je delovala

Argentinski ekonomisti so povedali, da so številke spodbudne, vendar se državno gospodarstvo še zdaleč ni rešilo iz težav. Večina ljudi ve, da je Milei podedoval gospodarsko zmešnjavo, ki je nastajala desetletja. Ko je samooklicani “anarhokapitalist” decembra prevzel položaj, je Argentina trpela zaradi tretje najvišje stopnje inflacije na svetu, ki je znašala 211 odstotkov. Stopnja revščine je bila skoraj 40-odstotna, argentinsko gospodarstvo pa je nazadovalo.

Ker je gospodarstvo njegove države v polnem zamahu po desetletjih peronizma, je Milei predlagal vrsto gospodarskih reform, imenovanih “šok terapija”. Te sestavljajo predvsem tri komponente: zmanjšanja državne porabe, zmanjšanje birokracije in razvrednotenja pesa.

Kritiki so napovedovali katastrofalne učinke ukrepov

Kritiki so opozarjali, da naj bi bili ti ukrepi katastrofalni, kar so mnogi dojeli kot samoumevno in pričakovali poglobitev recesije v Argentini. Nekdanji vodja oddelka za zahodno poloblo Mednarodnega denarnega sklada Alejandro Werner je dejal, da bi Mileieva strategija lahko ukrotila inflacijo, vendar za visoko ceno.

“Prav tako se bo zgodila globoka recesija,” je zapisal Werner, “ko se bo začela fiskalna konsolidacija in ko bo padec dohodka gospodinjstev zmanjšal potrošnjo, naložbe pa bo obremenjevala negotovost.”

Felix Salmon, glavni finančni dopisnik pri Axiosu, se je strinjal in Mileievo politiko primerjal z “rušilno kroglo”. “Mileievo zmanjšanje proračuna bo povzročilo padec prihodkov gospodinjstev in globoko recesijo,” je zapisal.

Kljub tem opozorilom je Milei v prvih nekaj mesecih svojega predsedovanja izvedel svoj načrt “šok terapije”. Na desettisoče državnih uslužbencev je bilo odpuščenih, več kot polovica vladnih ministrstev razpuščenih, vključno z ministrstvom za kulturo, pa tudi ministrstvi za delo, socialni razvoj, zdravje in izobraževanje. Slednjega je Milei poimenoval “ministrstvo za indoktrinacijo”. Odpravljene so bile številne državne subvencije, vrednost pesa se je prepolovila.

Levičarske organizacije napadale ukrepe, preden so jih implementirali

Še preden je Mileieva politika dobila priložnost za uspeh, so jo mnogi napadali. “Šok terapija potiska vse več ljudi v revščino,” je na začetku marca v Foreign Policy zapisal novinar Lautaro Grinspan. “Cene hrane so se po uradnih vladnih podatkih zvišale za približno 50 odstotkov.”

To so bili uradni vladni podatki, ki jih je Grinspan navedel v decembrskem poročilu za leto 2023, preden je Milei prevzel predsedniški položaj. V nasprotju s strašnimi napovedmi so bili rezultati Mileieve politike boljši, kot so si upali želeti celo mnogi njegovi podporniki.

Inflacija se je ohlajala, proračun je doživel prvi presežek

V prvi polovici leta 2024 se je inflacija v Argentini pet mesecev zapored ohlajala, kot je julija poročal Associated Press. Čeprav so se cene življenjskih potrebščin junija v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišale za 4,6 odstotka, je to manj od 25-odstotnega zvišanja v primerjavi z decembrom, ko je mesečna inflacija v Argentini dosegla vrh. Medtem je vlada februarja zabeležila prvi proračunski presežek po več kot desetletju. Pred dnevi je bilo objavljeno gospodarsko poročilo, ki kaže na velik upad revščine v Argentini.

Mnogi so dvomili, da so ti uspehi mogoči, in konvencionalna modrost je govorila, da je mogoče iz gospodarstva iztisniti inflacijo in zmanjšati javno porabo le z visoko ceno, tj. poglabljajočo recesijo. Tej je Mileieva vlada ubežala.

Kako ubežati recesiji?

Podatki kažejo, da v nasprotju s tem, kar je veliko ljudi napovedovalo, Argentina morda po Mileievi “šok terapiji” ne bo zdrsnila v globljo recesijo. Namesto tega se njeno gospodarstvo zdravi. “Argentina je uradno izšla iz recesije po sedmih mesecih gospodarskih reform Javierja Mileia,” je “tvitnil” Daniel Di Martino, študent Univerze Columbia, ki tam opravlja doktorat. “Ne pozabite, da je bilo gospodarstvo v recesiji od sredine leta 2023, pol leta preden je prišel na položaj,” je izpostavil.

Drugi opozarjajo, da je prezgodaj govoriti o izhodu iz recesije

“Previdno bom trdil, da smo iz recesije,” je povedal Nicolás Cachanosky, rojen Argentinec in izredni profesor ekonomije na teksaški univerzi v El Pasu. “Mogoče se bo argentinsko gospodarstvo izvleklo iz recesije. Morda pa tudi ne. Povem le, da je glede na te številke prezgodaj za potrditev,” je dodal.

Cachanosky je izpostavil, da so medletni podatki lahko zavajajoči in da so zadevni podatki relativne vrednosti, ne pa “tehnične” stopnje rasti. Čeprav še vedno ni jasno, kako se bo razvijalo argentinsko gospodarstvo, je vredno raziskati, zakaj je toliko ljudi, vključno s številnimi ekonomisti, dvomilo, da bi lahko znova raslo. Obstajata dva glavna razloga, od katerih je eden upravičen.

Prvi razlog je upravičena zaskrbljenost, da bo močno zmanjšanje državne porabe verjetno povzročilo kratkoročno bolečino, čeprav je to nujen korak h gospodarski ozdravitvi.

“Vlada porabi kup denarja in ohranja ljudi zaposlene,” je razložil eden od ekonomistov, s katerim so se na inštitutu pogovarjali. “Ko se bo to upočasnilo, boste lahko izmerili učinek,” je dejal. Prav zato so nekateri ekonomisti s prostega trga izrazili dvome, da je Argentina že ušla recesiji. Ukinitev ogromnega števila delovnih mest, tudi neproduktivnih, in znižanje subvencij bo zagotovo vplivalo na gospodarsko dejavnost. Dolgoročno bo ta učinek pozitiven, saj bo vplival na učinkovitejšo razporeditev virov. Kljub temu ni nerazumno domnevati, da bo najprej povzročil gospodarsko škodo, kot razlagajo na inštitutu.

Drugi razlog je slabo razumevanje ekonomije

V keynesijanski šoli ekonomije velja, da vladna poraba spodbuja gospodarsko rast. Prav zato keynesijanci trdijo, da so celo uničujoči pojavi, kot so vojne in orkani, dejansko dobri za gospodarstvo, saj naj bi spodbujali javno porabo. To je bil argument, ki ga je pred nekaj leti izpostavil ekonomist Paul Krugman, ko je rekel, da bi bila invazija vesoljcev, resnična ali lažna, dobra za gospodarstvo, saj bi mobilizirala ogromno vojaških izdatkov, podobno kot se je zgodilo v drugi svetovni vojni. Zamisel je preprosta – vladna poraba je dobra, četudi proizvaja blago, ki je nepotrebno, npr. orožje, ustvarjeno za invazijo vesoljcev, ki ni resnična.

Da bi Argentina med recesijo zmanjšala javno porabo, je v nasprotju s keynesijansko ortodoksijo. Ta uči, da so recesije natanko v obdobjih “fiskalnih spodbud” najbolj potrebne, saj negativne gospodarske razmere pogosto povzročijo predvidljiv tržni neuspeh – upad porabe.

Polomljena okna in gospodarska rast

Argentina obrača makroekonomski scenarij. V svetu, v katerem povišanje vladne porabe velja za “popolno rešitev v boju z recesijo”, Milei zagotavlja nasprotno – znižuje vladne izdatke. Študija centra Mercatus z naslovom Težave s keynesijansko porabo spodbud, ki sta jo opravila Tony Caporale in Marc Poitras, kljub temu opozarja na očitno težavo s takimi shemami spodbud.

Keynesijanski pristop ne upošteva pomembnih virov stroškov. Poleg stroškov zapravljanja, ki so del državne porabe, je za financiranje porabe potrebna obdavčitev, ki vključuje prekomerno obremenitev in zmanjšanje proizvodnje, ta pa je posledica zmanjšane spodbude delavcev za delo. Poleg tega uporaba celo prej neuporabnih virov vključuje izgubljene priložnosti za vlaganje v alternativne uporabe teh virov.

Prispodoba o razbitem oknu

Caporale in Poitras sta izpostavila elementaren ekonomski koncept – oportunitetne stroške. Ti stroški se nanašajo na tisto, čemur se odrečemo, da bi kupili blago ali storitev. Nanašajo se na idejo, ki jo je raziskal ekonomist Frédéric Bastiat in predstavil s svojo slavno prispodobo o “razbitem oknu”. Ekonomist Jonathan Newman je povzel zgodbo, ki se je pojavila v Bastiatovem eseju iz leta 1850:

Množica torej sklepa, da je uničevanje koristno za gospodarstvo, ker spodbuja trošenje in zaposlovanje. Se to sliši absurdno in prelepo, da bi bilo res? Je. Bastiatova parabola je razkrila absurdnost keynesijanske ekonomije, še preden je ta obstajala.

Bastiat je bralce izzival, naj vidijo nevidno. Ekonomisti se ne bi smeli osredotočati samo na steklarjev dobiček, ki je bil posledica vrženega kamna, temveč predvsem na delovna mesta, ustvarjena z vojaškimi izdatki. Osredotočiti bi se morali tudi na stroške teh ukrepov. To je napaka, ki že dolgo pesti keynesijance in pomaga razložiti, zakaj so mnogi za zmanjšanje državne porabe v Argentini trdili, da bo poglobila recesijo.

Kritiki so se osredotočili le na izgube zaradi zmanjšanja javne porabe

Ko je šlo za Mileieve reforme, so se kritiki in napovedovalci osredotočali “na videno”, torej na desettisoče izgubljenih delovnih mest in milijarde zmanjšane porabe. To je seveda povsem racionalno. Ta zmanjšanja bodo povzročila zlahka merljive stroške in bodo verjetno kratkoročno zmanjšala gospodarsko aktivnost. Kljub temu pa velja, da obstaja nešteto nevidnih priložnosti, ki so jih ustvarile Mileieve reforme. Te razstavljajo najmanj produktivne dele argentinskega gospodarstva, natančneje njeno birokracijo.

Ali je bil majski izbruh gospodarske aktivnosti v Argentini trenuten ali je predstavljal začetek dolgoročnega trenda okrevanja gospodarstva, bo pokazal le čas.

I. K.