“V kolikor bi se Slovenija demilitarizirala, se Slovenija nikakor ne bi mogla osamosvojiti. Slovenija je namreč morala ob napadu JLA zaščiti svojo suverenost z aktivnim odporom,” je poudaril nekdanji generalni sekretar VSO in aktualni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve dr. Božo Predalič, minister in nekdanji predsednik VSO Aleš Hojs pa je izpostavil, da bi s politiki tipa Tanje Fajon, še vedno bili v socialistični Jugoslaviji.
“Več orožja nikoli ne prinese miru,” je v nedavnem pogovoru virtualnega Studia Evropa dejala predsednica stranke SD in evropska poslanka Tanja Fajon. Stališče Tanje Fajon pa po eni strani ne preseneča, saj je nedavno bivši predsednik komunistične partije Milan Kučan izrazil prepričanje, da bi bilo potrebno prekiniti pošiljanje orožja v Ukrajino in več naporov vložiti v pogajanja o premirju. Vse to, kot da ne bi ruska stran sedela na gluhih ušesih, ko jo mednarodna skupnost enotno poziva, naj vendarle preneha z vojno.
#StudioEvropa: Več orožja nikoli ne prinese več miru. Dolgoročno rešitev vidim raje v novi varnostni konferenci in da se popolnoma odpovemo jedrskemu in težkemu orožju. pic.twitter.com/5DlvuTYNev
— Tanja Fajon (@tfajon) March 4, 2022
Bili bi navidezno samostojna država pod vplivom partije
“Če bi imeli takšne politike, kot je ona, bi bili še vedno verjetno v Socialistični republiki Jugoslaviji. Po mojem mnenju bi imeli podoben režim, kot ga imajo danes v Belorusiji,” je za Nova24TV komentiral minister za notranje zadeve in nekdanji predsednik veteranskega združenja VSO Aleš Hojs in dodal, da bi bili sicer neka navidezno samostojna država, vsekakor pa bi bili pod popolnim vplivom partije. “Več kot očitno ne samo naše, ampak tudi ruske, torej diktatorja iz Moskve.” Po besedah Hojsa je orožje ključnega pomena, da se je mogoče zoperstaviti agresiji, kar je ponazoril na primeru Slovenije. “Kot je dejal ukrajinski predsednik Zelenski, v tem trenutku ta ne potrebuje nobenih transportov, zato da ga bodo reševali, ampak potrebuje pomoč v orožju.” Spomnil je, da je leta 1991 takratno vodstvo, koalicija Demos, izvedla, da se bo potrebno ubraniti z orožjem. Da se je zagotovilo orožje v res kritični fazi za našo samostojnost, se je po besedah Hojsa izkazalo za upravičeno pričakovanje. “Brez orožja, ki smo ga dobili tako, da smo ga uvozili, deloma pa z zaplembo skladišč Jugoslovanske ljudske armade, bi bili takrat goli in bosi. Ker smo to orožje imeli, smo se lahko uspešno zoperstavili agresiji JLA,” je poudaril.
“V kolikor bi se Slovenija demilitarizirala, se Slovenija nikakor ne bi mogla osamosvojiti. Slovenija je namreč morala ob napadu JLA zaščiti svojo suverenost z aktivnim odporom,” je poudaril nekdanji generalni sekretar VSO in aktualni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve dr. Božo Predalič, ki je ob izjavi Fajonove spomnil na ravnanje leve politične opcije, kjer so vidne vzporednice. Milan Kučan je bil namreč tisti, ki je maja 1990 omogočil razorožitev Slovenije. “Slovenci smo bili pred osamosvojitvijo praktično brez orožja. Februarja leta 1991 je bila podpisana Deklaracija za mir pod geslom “Za suvereno Slovenijo, brez pušk in bajonetov – danes! Če res želimo mir, potem odvrzimo orožje!”, v kateri so predlagali, da je Slovenija demilitarizirana država. Deklaracijo je podpisalo celotno predsedstvo s Kučanom na čelu (brez Ivana Omana), kar so v Demosu odločno obsodili in označili za veleizdajo.” Po besedah Predaliča pa se nagajanje ni končalo tukaj, saj so po razorožitvi leve politične stranke v parlamentu nasprotovale proračunu, ki je predvideval sredstva za oborožitev Slovenije. “S skrajnimi napori smo pravočasno dobili orožje, da smo lahko ubranili svojo samostojnost. Predstavljajte si, kaj bi bilo, če ne bi imeli orožja, ko bi prišla JLA,” je izpostavil kritično.
Stališče Fajonove je zmotilo tudi premierja Janeza Janšo, ki je na Twitterju zapisal naslednje: “Natančno to so govorili v stranki SD leta 1991 za Slovenijo. In dosledno glasovali v parlamentu proti vsem zakonom in ukrepom, vključno z obrambnim proračunom, ki so tik pred agresijo JLA krepili obrambo Slovenije. Tudi po plebiscitu. Maja 1990 pa je Kučan omogočil razorožitev TO RS.” Ob tem pa je Janša tudi spomnil, da se ne sme pozabiti, da je stranka SD od nekdaj proti Natu. “Včasih tudi javno”.
Oborožitev Ukrajine predstavlja edino opcijo
Žan Mahnič, državni sekretar za nacionalno varnost in obramboslovec, je pojasnil, da se lahko Ukrajinci z Rusi pogajajo ravno zaradi tega, ker imajo orožje, ga še dodatno dobivajo, in tako uspešno kljubujejo ruski vojski. “Če Ukrajinci ne bi imeli orožja, tudi pogajanj z Rusi ne bi bilo. Zato je takšna politika stranka SD pogubna za vse,” je bil jasen. V luči izjave Fajonove pa je smiselno, da opozorimo tudi na stališče doc. dr. Jelena Juvan iz Katedre za obramboslovje, ki je ravno tako sodelovala v isti razpravi kot Fajonova in je v zvezi z zgodovinsko odločitvijo EU, da se Ukrajini pošlje orožje, pojasnila, da pošiljanje orožje v tem primeru predstavlja edino opcijo.
“Evropska unija dela tisto, kar lahko. Neke velike izbire pa tudi nima. Sankcije so bile nekako tista prva, logična izbira. Potem stopnjevanje sankcij, ki pa po mojem mnenju ne morejo končati nasilja, ne bodo končale vojne. Sankcije vedno učinkujejo na dolgi rok. Tisto kar se lahko zgodi oziroma je ideja v ozadju teh sankcij, da imajo te sankcije pri državljanih Rusije povzročijo takšne občutke nasprotovanja Putinovi oblasti, da ga spravijo z oblasti oziroma pride do neke revolucije večjih razsežnosti.” Juvanova meni, da Vladimir Putin sam od sebe ne bo odstopil ne glede na to, kaj se zgodi. “Evropska unija je sprejela ukrepe, ki jih lahko. EU nima svoje vojske, ni namreč obrambno zavezništvo. Samo pošiljanje orožja je edina opcija,” je prepričana Juvanova.
Seveda si vsi želimo, da vojne ne bi bilo, a vendarle je potrebno biti realističen, da zgolj pošiljanje dobrih želja Ukrajincem, državi ne bo pomagalo pri obrambi države pred agresijo ruske vojske, ki je vidno močnejša od ukrajinske. Gre le za eno najmočnejših vojska na svetu! Glede na to, da smo lahko videli, da se Putin očitno ne bo očitno vdal tako zlahka, se zdijo ideje Fajonove, ki meni, da bi morali razmišljati o drugačni doktrini, Putina pa prepričati, da sede nazaj za pogajalsko mizo, utopične. Nihče seveda na tem mestu ne trdi, da pogajanja niso izjemnega pomena, a bilo bi naravnost neodgovorno, da bi EU zgolj mižala in se pogovarjala, medtem pa bi umirali nedolžni.
Sara Kovač