Skupnost LGBT praznuje. V veljavo je namreč stopila novela družinskega zakonika, ki je izbrisala tradicionalno zakonsko zvezo. Zakonska zveza je namreč postala skupnost dveh oseb, spremembe zakonika pa po novem omogočajo posvojitev otroka tudi istospolnemu paru. Aktivisti so napovedali, da je to le začetek, želijo namreč oplojevanje samskih žensk z biomedicinsko pomočjo, napovedali pa so tudi ureditev področja transspolnih oseb in pravnega priznanja spola.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je napovedal, da lahko na račun novele družinskega zakonika vsi istospolni pari uživajo povsem enake pravice kot vsi ostali. “S tem torej nihče ničesar ne izgublja, pridobiva pa ta manjšina, ki je bila skozi celotno zgodovino diskriminirana,” pravi Mesec.
Za komentar smo se odločili povprašati moralnega teologa, filozofa in publicista dr. Ivana Štuheca, ki je uvodoma spomnil, da smo lahko ta argument s strani Levice in gospoda ministra Mesca poslušali ves čas, da namreč nihče nič ne izgublja, ampak da samo pridobivajo tisti, ki so bili doslej v podrejenem položaju. “Seveda je z novim zakonikom oziroma novimi pravili tudi možno, da istospolni pari posvojijo otroke. Tu se pojavi vprašanje, kako gledamo na razvoj otrok in kaj pravijo psihologija, psihoanaliza in socialna pedagogika o teh vprašanjih in problemih,” je izpostavil in dodal, da če bi bile stvari tako enostavne, kot zvenijo iz besed gospoda Mesca, bi bila stvar zelo enostavna, vendar ni tako.
Štuhec vidi globlji problem v tem, da tako imenovana nova levica ali kulturni marksizem v celoti zanika človekovo naravo, po drugi strani pa imajo ti isti ljudje polna usta varovanja človekovega okolja, ekosistema kot takega. “Torej tu ni neke logike, če si na eni strani prizadevaš za to, da bi se v ekosistemu spoštovalo naravne zakonitosti, potem moraš na drugi strani naravne zakonitosti upoštevati tudi pri človeku. Mislim, da je tu v ozadju glavni antropološki, filozofski problem, kjer gre za neko interpretacijo človeka, ki seveda ne vzdrži v tem smislu, da absolutno ni vseeno, ali otrok odrašča v družbi in kontekstu različnih spolov ali istega spola,” je poudaril in dodal, da bodo ti, ki to eksperimentirajo, posledice takega početja verjetno videli komaj čez nekaj desetletij. “Kadarkoli se je človek v zgodovini obrnil proti svoji naravi, se to zanj ni dobro končalo,” je bil jasen Štuhec.
Za lepimi besedami je kruta realnost
Po besedah predsednika Legebitre Sebastjana Sitarja zakonska zveza za mnoge pare LGBT pomeni simbol ljubezni, zaveze in stabilnosti, zato mora biti, kot pravi, dostopna vsem ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Sitar meni, da bo zakon pomagal pri odpravi predsodkov do istospolnih parov in mavričnih družin ter poslal močno sporočilo, da je “vsaka ljubezen enakovredna in da si vsakdo zasluži spoštovanje in dostojanstvo“. Štuhec je povedal, da s Sitarjem absolutno strinja v tem, da si vsak zasluži spoštovanje in dostojanstvo. “Da pa je vsaka ljubezen enakovredna, s tem pa se globoko ne strinjam.” Gospod, ki je to povedal, namreč ni povedal, kaj on pod pojmom ljubezni razume. “Dobro vemo, da nekdo lahko govori o ljubezni ali ljubezenskem razmerju zgolj na neki telesni ravni. Nekdo drug lahko o tem govori o tem zgolj na duhovni ravni. Tako, da ta pojem je postal v bistvu zlorabljen in brez jasne opredelitve, kaj ljudje pod tem pojmom razumejo.”
Poleg tega, če že govorimo o ljubezni, je po Štuhčevih besedah ljubezen običajno povezana z neko trajnostjo. Statistike pa, kot pravi, jasno kažejo, da istospolni pari na tem področju ravno ne prednjačijo, ampak je njihova statistika negativna v smislu, da njihove zveze niso trajne, niso dolgotrajne in so tudi bolj konfliktne, kot če vzamemo proporcionalno heteroseksualne zveze. “Tako da to je spet seveda taka demagogija, uporabljanje lepih besed, za katerimi pa se skriva veliko bolj kruta realnost,” je sklenil.
Oglasila se je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki v zvezi z uveljavitvijo sprememb družinskega zakonika ne skriva svojega zadovoljstva. Po poročanju STA je namreč dejala, da se z razvojem družb razvija tudi pravo človekovih pravic, ki razbija predsodke in velja za vse. “Zato sem vesela in ponosna, da z današnjim dnem v Sloveniji stopamo na pot popolne izenačitve pravic istospolnih partnerjev s pravicami raznospolnih parov pri možnosti sklepanja zakonske zveze in skupne posvojitve otroka. Človekove pravice niso ne leve ne desne. So univerzalne in jih imamo vsi. Predvsem pa nikoli niso samoumevne, zanje se je treba boriti vsak dan znova,” je še dodala.
Tu je po besedah Štuheca kup nekih pojmov, ki bi zahtevali veliko bolj konkretno pojasnilo. Povedal je, da seveda drži, da so človekove pravice univerzalne in s tem se lahko absolutno vsi strinjamo. Takoj pa se, meni Štuhec, postavi vprašanje, kaj pa mi pri človeku razumemo kot univerzalni del njegove narave, ki se nato izpelje v pravice ali svoboščine. “Tu so stvari zelo različne, ker so različni svetovni nazori. Ker so svetovni nazori različni, vsak po svoje potem tudi interpretira človekove pravice in to se dejansko dogaja. Vemo, da so podpisniki človekovih pravic leta 1948, ki so to takrat deklarativno naredili, od takrat do danes eklatantno kršili človekove pravice. Tukaj smo torej na zelo trhlem terenu, kdaj lahko govorimo o tem, da so te pravice tako univerzalne, da jih vsi spoštujejo, in kdaj jih ne spoštujejo.”
Človekova narava iz 20. v 21. stoletje se ni bistveno spremenila
Govorjenje o tem, da je 21. stoletje napredovalo v tem smislu, da smo neka civilizacija, ki ima ne vem kakšno toleranco do vsega in tako naprej, so tudi take fraze, meni Štuhec, ki ne zdržijo resnega premisleka. Ker če bi bilo 21. stoletje tako strašno napredno, potem ne bi mogli vsak dan gledati posnetkov iz vojne v Ukrajini, ki je na nek način zdrs v prvo polovico in sredino dvajsetega stoletja. “Torej človekova narava iz 20. v 21. stoletje se ni bistveno spremenila. Se tudi ni bistveno spremenila v zadnjih tisočletjih, kolikor lahko spremljamo njen razvoj. Tako govorjenje je lepo zveneče, vsebina teh besed in teza teh besed pa je skrita in prikrita. O tem seveda ne teče diskusija, ampak se kar naenkrat pojavi neka formulacija v smislu naprednosti, razvoja, civilizacijskih dosežkov in tako naprej. To vse so fraze, ki enostavno resnega racionalnega premisleka ne zdržijo.”
Gredo v absurde
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki velja za prvega ministra, ki ne skriva svoje istospolne usmerjenosti, je v torek napovedal tudi ureditev področja transspolnih oseb in pravnega priznanja spola. Gospoda Štuheca smo povprašali, če gleda na to kot na širjenje kulturnega marksizma, da se razvrednoti družbo. “Seveda. Ta agenda, ki jo Levica širi in ki jo je takoj začela izvajati, ko je prišla na oblast, je popolnoma jasna. To ni nič novega. Vse to so njihovi somišljeniki počeli in še počnejo, tudi v tako imenovani jedrni Evropi to počnejo.” Namesto da bi se po Štuhčevih besedah ukvarjali z realnimi in resnimi problemi, se sedaj ukvarjajo z zadevami, ki so po eni strani družbeno nerelavantne, po drugi strani pa so lahko za posameznike izjemno škodljive.
V nadaljevanju je Štuhec spomnil, da je bil pred leti prisoten na predavanju plastičnega kirurga v Avstriji, kjer zakonodaja in avstrijske zavarovalnice pokrivajo stroške za to, da se izvajajo plastične operacije na podlagi volje in želja posameznika, nekateri po potem po določenem času ugotovijo, da niso več tistega spola, za katerega so mislili, da so, in se dajo ponovno operirati. “To gre v take absurde. Po eni strani se tako denar razmetava za take posege, po drugi strani, pa tako kot trenutno v Sloveniji, marsikdo nima dostopa, pa še manj zastonj uslug v zdravstvenem sistemu za veliko bolj osnovne in običajne bolezni. Tako da tukaj prihajamo v neko popolnoma zmedeno situacijo, zmedeno družbo, kjer seveda ta identitetni problem, kdo je kdo in kaj je kdo, kdo naj mu pri tem pomaga, je popolnoma zmedeno in zmešano,” je poudaril.
Otrok mora biti v ospredju družinske politike
Za komentar izjav, ki jih je bilo mogoče slišati ob uveljavitvi družinskega zakonika, smo se pogovarjali tudi z Alešem Primcem, ljubljanskim svetnikom in borcem za pravice otrok. Glede Mesčeve izjave, da s spremembami nihče ničesar ne izgublja, pridobiva pa ta manjšina, ki je bila skozi celotno zgodovino diskriminirana, je dejal, da gre v tej zadevi za zlorabo inštitucij, zlorabo prava, zlorabo volje ljudi. “Slavijo zmago proti otrokom. Pozabljajo, da imajo otroci mame in očetje, ki jih imajo radi in jih bodo zaščitili.”
Ob sprejemu družinskega zakonika so lagali
Primc poudarja, da otrok rabi mamo in očeta in si tudi želi mamo in očeta. “V družinski politiki mora biti otrok v ospredju. LGBTQA+ so se že pred tem lahko imeli radi, lahko so se poročali, s temi spremembami dobivajo možnost posvojitve, kar je škodljivo za otroke.” Ker je minister za solidarno prihodnost iz vrst Levice napovedal ureditev področja transspolnih oseb in pravnega priznanja spola, je Primc v zvezi s tem izpostavil, da ta izjava razkriva, da so ob sprejemu družinskega zakonika lagali. “Namen je v šolske program in vrtce uvajati, kako spremeniti spol in spolno usmerjenost.” Otroke je treba po Primčevih besedah vzgajati tako, da se bodo počutili dobro kot moški in ženska. Kot poudarja, je neizpodbitno dejstvo, da sta biološka spola dva, ne pa da se jih uči, da je spolov več, in se jim prodaja tovrstne blodnje.
Ker je predsednica republike dejala, da človekove pravice niso ne leve ne desne, so univerzalne in jih imamo vsi, je Primc opozoril, da je nujno zavedanje, da so mame in očetje različnih političnih prepričanj. “Vsak otrok ima pravico do očeta in mame, to je sedaj odvzeto,” je kritičen. Odgovornost staršev pri vzgoji otrok bo po njegovih besedah še večja, kot je bila doslej. “Starši bomo morali prepoznavati škodljive vsebine, ki se pojavljajo v šolah, nanje odreagirati in se s tem upreti, hkrati pa izobraziti otroke, da bodo prepoznali tovrstno ideologijo in se bodo sami uprli.”
Na vprašanje, ali se s tem na ta način bori proti kulturnemu marksizmu, ki želi razvrednotiti družbo, je odvrnil, da to drži. Ker pa ljudje kulturni marksizem razumejo kot ideološko zadevo, pravi, da ne želi zadeve mešati z ideologijo, ampak iz vidika otroka, njihovih koristi, kaj je torej zanje dobro. “Zelo veliko staršev, ki se imajo za levičarja, tej zadevi nasprotujejo. Na nas se obračajo starši, ki so tudi levega političnega prepričanja, in želijo z nami sodelovati,” je povedal in dodal, da se je treba z otroki pogovarjati, da povedo, ko se dogajajo takšne stvari. “Odgovornost mam in očetov je, da se še več pogovarjajo kot doslej. Na nekaterih šolah, ko so hoteli te zadeve učiti, se sami uprli. Vem za en tak primer. Tudi na svetih staršev so se starši že uprli in preprečili te zadeve”. Poudarja, da se njihovo delo nadaljuje, največ pa se bodo ukvarjali z izobraževanjem staršev in otrok, hkrati pa tudi z zakonodajo na tem področju.
Sara Kovač