Medtem ko Golobova vlada fantazira o “podnebnih rešitvah” za obrambo in ko je Slovenija zaradi podhranjenosti obrambnega proračuna deležna vse bolj ostrih kritik ZDA, je v državah, ki so neposredno izpostavljene ruski nevarnosti, bistveno več posluha za resno vlaganje v dotično področje. Ena takšnih je Estonija, kjer rusko nevarnost vidijo tudi kot priložnost za razcvet visokotehnoloških zagonskih podjetij, ki bi prodrla tudi na tuje. Januarja se je premier Kristen Michal zavezal, da bodo za obrambo namenili pet odstotkov BDP države.
Medtem ko vlada Roberta Goloba išče načine, kako izigrati EU in namenska EU sredstva za krepitev obrambnih zmogljivosti (Golob ima “podnebne rešitve” za obrambo), v Estoniji razmišljajo, kako oboroževalno tekmo izkoristiti za dodatno spodbudo domačim podjetjem, zlasti zagonskim. Nova ameriška administracija Donalda Trumpa zadnje čase sicer stopnjuje pritisk na slovensko vlado, naj okrepi vlaganja v obrambo.
Estonija razvija lastno vojaško industrijo
V Estoniji hitro rastoči tehnološki sektor postaja ključni igralec v evropskem obrambnem sektorju. Kusti Salm, nekdanji visoki uradnik obrambnega ministrstva, opozarja, da bi bile ob morebitni ruski invaziji ključne infrastrukture v regiji (elektrarne, letališča, železnice) prve tarče napadov. Ker Evropa ni dovolj pripravljena na tak scenarij, si Estonija prizadeva okrepiti svojo obrambo in razviti lastno vojaško industrijo, poroča The Edge Singapore.
Salm je zapustil vlado zaradi premalo ambiciozne obrambne politike in nato soustanovil Frankenburg Technologies, start-up, ki razvija cenovno dostopne raketne sisteme za zračno obrambo. Ta projekt je del širše transformacije na področju estonske obrambne industrije: vlada je od leta 2022 podvojila obrambni proračun (januarja se je premierka Kristen Michal zavezala, da bo za obrambo namenila pet odstotkov BDP države), napovedala novo tovarno eksplozivov, uvedla davek za obrambo, napovedala nakup raket dolgega dosega in ustanovila 100-milijonski sklad za naložbe v obrambne “start-upe”.
Samovozeča oklepna vozila, elektronski bojni sistemi in podvodni droni
Evropa medtem povečuje porabo za obrambno, kar ustvarja priložnosti za tehnološke inovacije. Estonski start-upi že razvijajo samovozeča oklepna vozila, elektronske bojne sisteme in podvodne drone, pri čemer privabljajo domače in tuje vlagatelje (najuspešnejši igralec v evropskem obrambno-tehnološkem sektorju, nemški start-up Helsing, je nedavno odprl pisarno v Estoniji).
Podjetje Milrem Robotics, pa denimo Ukrajini dobavlja brezpilotna vozila (brezpilotna vojaška vozila trenutno uporabljajo ukrajinske oborožene sile za prevoz streliva in evakuacijo ranjenih vojakov). Evropa mora razviti poceni in množično dostopne obrambne rešitve, saj tradicionalni sistemi postajajo predragi in niso dovolj hitro dostopni. Salm želi izdelati poceni, lahke rakete, ki lahko letijo trikrat hitreje od brezpilotnikov in jih je mogoče proizvesti na milijone. Letos jih namerava preizkusiti v Ukrajini.
Vojna v Ukrajini je svarilo in priložnost hkrati
Estonija vidi vojno v Ukrajini kot svarilo in priložnost hkrati. Medtem ko evropske države povečujejo obrambne proračune, se estonski podjetniki trudijo prodreti na širši evropski trg. Ukrajina je sicer postala glavna izvozna destinacija za estonsko obrambno industrijo.
Domen Mezeg