Slovenski BDP se je lani realno okrepil za 8,1 odstotka, potem ko se je po izbruhu epidemije covida-19 in delnem zaprtju javnega življenja v 2020 zmanjšal za 4,2 odstotka. Ekonomist dr. Igor Masten pravi, da je na visoko gospodarsko rast vplivala kombinacija spodbujevalne fiskalne in monetarne politike. Predvsem so tudi na visoko domačo potrošnjo vplivali dohodki, ki jih generirajo gospodinjstva in visoka zaposlenost ter transferji, ki jih zagotavlja ekspanzivna fiskalna politika, denimo protikoronske pomoči. “Že lani smo presegli predpandemično raven BDP, kar se recimo spomladi še ni napovedovalo, saj je bilo napovedano, da se bo predpandemična raven dosegla šele v letu 2022. Ekonomska aktivnost je višja od pričakovane,” je ocenil Masten.
Po zmanjšanju bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2020 zaradi epidemije koronavirusa (za 4,2 odstotka) je bilo leto 2021 za slovensko gospodarstvo, leto okrevanja. Po prvi oceni je bil realni BDP višji za 8,1 odstotka, nominalni pa za 10,9 odstotka. BDP v tekočih cenah je znašal 52.020 milijonov evrov. Ekonomist dr. Igor Masten pravi, da je na visoko gospodarsko rast vplivala kombinacija ekspanzivne (spodbujevalne) fiskalne in monetarne politike. “Postopno vračanje pandemične strukture potrošnje, ko so šle storitve navzdol, se po povpraševanju po trajnih dobrinah, počasi vrača tudi ponovno povpraševanje po storitvah,” je dejal.
Številke so po njegovem mnenju presenetljivo visoke, ne glede na to, da je ekonomska aktivnost visoka. “Jasno je, da smo že lani presegli predpandemično raven proizvoda, kar se recimo spomladi še ni napovedovalo, saj je bilo napovedano, da se bo predpandemična raven dosegla šele v letu 2022. Ekonomska aktivnost je višja od pričakovane,” je ocenil.
Na razmeroma visoko gospodarsko rast je pomembno vplivalo domače povpraševanje, še poroča Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Domača potrošnja se je na letni ravni povečala za 10,8 odstotka (po 4,6-odstotnem zmanjšanju v 2020). Končna potrošnja je imela pri tem večji vpliv od bruto investicij. Po mnenju Mastena je na povečano domače povpraševanje, močno vplivala domača fiskalna politika in dejstvo, da je visoka zaposlenost.
Transferji so vplivali na potrošnjo
To so dohodki, ki jih generirajo gospodinjstva in zaposlenost, ki je rekordno visoka in seveda veliko transferjev, ki jih zagotavlja ekspanzivna fiskalna politika, denimo protikoronske pomoči. “V protikoronskih ukrepih je marsikateri ukrep, ki ni protikoronski, ampak seveda pomeni transferje posameznikom in gospodinjstvom, kar se pozna v potrošnji. Zame osebno je marsikateri ukrep, ki ni neposredno vezan na negativne učinke pandemije, iz tega vidika ekonomsko vprašljiv,” je obrazložil.
Povečalo se je tudi zunanje povpraševanje. Izvoz je bil večji za 13,2 odstotka, uvoz pa za 17,4 odstotka. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v večini leta 2021 se je zmanjšal zunanjetrgovinski presežek, in sicer na 2.764 milijonov evrov (leto prej 4.328 milijonov evrov). “Povečan izvoz je posledica močnega povpraševanja v Evropi,” je obrazložil Masten.
Povečano zunanje povpraševanje pa ni posledica selitve proizvodnje iz Kitajske nazaj v Evropo, saj gre v tem primeru za proces in nimam močnih cikličnih učinkov, ki bi potem lahko botrovala tako visokemu skoku gospodarske rasti. Prav tako tudi ni nujno, da bil ta večji, če ne bi bila omejena distribucija surovin in polizdelkov. “Če preverimo ekonomsko aktivnost zadnjega kvartala 2021 na kvartal predhodnega leta, ko so bile restrikcije največje in največje blokade pri izdelovanju ponudbenih verig, torej pri tem praktično primerjamo neko aktivnost z dnom. Potem smo bili priča odboju krivulje navzgor, saj so se zamude zaustavile,” je pojasnil.
Zaposlenost je trenutno v samem vrhu
Skupna zaposlenost je znašala 1.054.000 oseb in gre za najvišjo vrednost odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnih prebivalcih. Skupna zaposlenost se je na letni ravni povečala za 14.600 oseb ali za 1,4 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (v vsaki od teh dejavnosti približno tri tisoč oseb). Po mnenju Mastena zaposlenost še vedno lahko naraste, ampak bistveno ne bo. “Tudi pričakovanja so taka zaradi tega negativnega geostrateškega šoka, ki prihaja, saj so se tveganja od prejšnjega tedna dalje nagnila precej na negativno stran in smo na področju zaposlovanja v tem trenutku na samem vrhu,” je sklenil na koncu.
Slovenija je z gospodarsko rastjo realno 8.1% v letu 2021 presegla vse napovedi. Slovenska podjetnost je izjemna. Naši gospodarstveniki v svetovnem vrhu. Ko odpravimo še birokratske ovire ter uredimo šolstvo, z lahkoto prehitimo povprečje #EU. @GZSnovice @OZSaktualno @PocivalsekZ https://t.co/5oj8Tpto2i
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 28, 2022
Sara Rančigaj